Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Hweditše Lerato la Kgonthe le Khutšo

Ke Hweditše Lerato la Kgonthe le Khutšo

Ke Hweditše Lerato la Kgonthe le Khutšo

Ka ge go anega Egidio Nahakbria

Ke godile ke ikwa ke lahlilwe e bile ke sa ratwe. Lega go le bjalo, ga bjale ke ikwa ke ratwa e bile ke na le khutšo ya kgonthe ya monagano. Go tlile bjang gore dilo di fetoge ka tsela ye? E re ke hlalose.

KE BELEGWE ka 1976 ka mokutwaneng wo o agilwego ka mmu kua dithabeng tša East Timor, yeo ka nako yeo e bego e le karolo ya Indonesia. Ke be ke le ngwana wa boseswai go bana ba lesome ba batswadi bao ba bego ba diila. Ka ge batswadi ba ka ba be ba sa kgone go re hlokomela ka moka, ba ile ba kgopela ngwana wa ramogolo gore a nkgodiše gomme ba šala le lefahla la ka.

Ka December 1975, pejana ga ge nka belegwa, Indonesia e ile ya šwahlela East Timor, ya ba go thoma ntwa e šoro yeo e ilego ya gagaba nywaga e fetago e masome a mabedi. Ka go rea’lo, ke goletše ka gare ga bošoro le tlaišego. Ke sa gopola gabotse ge mašole a be a hlasela motsana wa gešo gomme bohle ba swanelwa ke go tšhaba gore ba phološe maphelo a bona. Nna le ngwana wa ramogolo re ile ra tloga ka maoto ra ya dithabeng moo Matimorese a diketekete a bego a tšhabetše gona.

Lega go le bjalo, mašole a ile a hwetša moo re bego re iphihlile gona gomme gateetee a re nešetša ka sefako sa dipomo. Bošoro, mahu le tshenyo tšeo di ilego tša latela di sa dutše di ntlhoba boroko. Ka morago ga ge re boetše motsaneng wa gešo, ke be ke phela ke tšhogile. Baagišani ba rena ba bantši ba be ba jelwe ke bjelele goba ba bolailwe, ke be ke boifa gore le nna nka latela.

Ge ke be ke na le nywaga e lesome, ngwana wa ramogolo o ile a babja gomme a hlokofala, batswadi ba ka ba ile ba nthomela ga makgolo. E be e le mohlologadi yo a bego a tennwe ke bophelo gomme a ntšea ke le morwalo. O be a ntshwara bjalo ka lekgoba. Ka letšatši le lengwe, ge ke be ke babja wa go se kgone go dira selo, o ile a ntula a ntlogela moo a nagana gore ke hwile. Ka mahlatse motswala o ile a ntšea gore ke yo dula le lapa la gagwe.

Ke thomile sekolo ke na le nywaga e 12. Go se go ye kae, mogatša motswala o ile a babja gomme motswala a gateletšega o šoro. Ka ge ke be ke sa nyake go ba imetša le go feta, ke ile ka tšhaba gomme ka tsenela sehlopha sa mašole a Indonesia ao a bego a phela sethokgweng. Ke ile ka ba thuša ka go ba hlatswetša diaparo, ka go ba apeela le ka go ba hlwekišetša kampa. Ba be ba ntshwara gabotse gomme ke ile ka ikwa ke ratwa. Eupša ka morago ga dikgwedi tše sego kae, meloko ya gešo e ile ya nkhwetša gomme ya gapeletša mašole gore a mpušetše motseng wa gešo.

Go Tsenela Dipolitiki

Ka morago ga go aloga sekolong se se phagamego, ke ile ka hudugela motsengmošate wa East Timor, e lego Dili, gomme ka tsena yunibesithing ya moo. Ge ke le moo ke ile ka kopana le bafsa ba bantši bao ba godišitšwego go swana le nna. Re ile ra phetha ka gore dipolitiki ke tšona feela di ka thušago gore go be le tokologo setšhabeng le diphetogo ditabeng tša leago. Sehlopha sa rena sa barutwana se ile sa rulaganya diboka tše dintši tša dipolitiki, tšeo bontši bja tšona di ilego tša feleletša ka dikgaruru. Bagwera ba ka ba bantši ba ile ba gobatšwa. Ba bangwe ba ile ba ba ba bolawa.

Ge East Timor e be e hwetša tokologo ka 2002, naga e be e le mašope, batho ba dikete tše masome ba be ba hwile gomme ba dikete tše makgolo ba rakilwe nageng. Ke be ke holofela gore maemo a tla kaonefala. Eupša go ata ga go hloka mešomo, bodiidi le ditšhitišo tša dipolitiki di ile tša tšwela pele.

Go Fetoša Mawa

Ka nako yeo, ke be ke dula le ba bangwe ba leloko, go akaretša le yo mongwe wa ba leloko la bo mma, e lego Andre, yo a bego a ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Ka ge ke be ke ineetše bodumeding bja Roma Katholika, ke be ke sa thabele gore yo mongwe wa leloko o tsena kereke e nngwe. Lega go le bjalo, ke be ke rata go tseba ka Beibele gomme ke fela ke bala Beibele yeo Andre a bego a e beile ka phapošing ya gagwe ya go robala. Seo ke ilego ka se bala se ile sa nkgahla kudu.

Ka 2004, ge Andre a be a nnea taletšo ya Segopotšo sa lehu la Jesu, ke ile ka ipotša gore ke tla ya. Ka ge ke be ke sa badišiša taletšo, ke ile ka fihla lefelong la seboka diiri tše pedi pele go ka thongwa. Ge Dihlatse di fihla, tša lefelong leo le tša dinageng di šele, di ile tša ntumediša ka matsogo gomme tša dira gore ke ikwe ke amogelegile. Seo se ile sa nkgahla. Nakong ya polelo ya Segopotšo, ke ile ka ngwala mangwalo ka moka ao a bego a bolelwa gomme ka morago ka a lebelela ka Beibeleng ya ka ya Katholika go bona ge eba seo seboledi se bego se se bolela e le therešo. Ruri e be e le therešo!

Beke e latelago ke ile ka ya Selalelong kerekeng ya rena. Ka ge nna le ba bangwe re fihlile ka morago ga nako, moruti o ile a tšea patla gomme a re raka ka yona ka kerekeng a befetšwe. Ge re be re le ka ntle, moruti o ile a phetha tirelo ka go botša phuthego gore: “A khutšo ya Jesu e be le lena.” Mosadi yo mongwe wa sebete o ile a goeletša ka gore: “Go tla bjang gore o bolele ka khutšo mola o sa tšwa go raka ba bangwe ka kerekeng?” Moruti o ile a mo hlokomologa. Ke ile ka kgaogana le kereke yeo.

Go se go ye kae ke ge ke ithuta Beibele le go ya dibokeng tša Dihlatse le Andre. Ba meloko ba ile ba lemoga seo gomme ba thoma go re ganetša. Makgolo wa Andre o ile a re tšhošetša ka gore: “Lena bašemane ke tlo le epela le sa phela ge le ka tšwela pele le eya bodumedinyaneng bjoo bja lena.” Lega go le bjalo, seo ga sa ka sa re tšhošetša. Re be re ikemišeditše go dira tšwelopele ya moya.

Go Dira Diphetogo

Ge ke dutše ke ithuta Beibele, ke ile ka thoma go lemoga gore ga sa nka ka ratwa. Ke be ke sa bontšhe kwelobohloko e bile ke rata go ikemelela gomme ke thatafalelwa ke go bota batho ba bangwe. Lega go le bjalo, Dihlatse di ile tša mpontšha lerato la kgonthe. Ge ke be ke babja o šoro gomme ba leloko ba se na taba le nna, Dihlatse di be di nketela gomme di nthuša. Lerato la tšona e be e se “feela ka lentšu goba ka leleme” eupša e be e le “lerato la kgonthe, leo le ipontšhago ka mediro.”—1 Johane 3:18, Today’s English Version.

Le ge ke be ke tšhoša, Dihlatse di ile tša ‘nkwela bohloko’ tša ba tša mpontšha “lerato la borwarre.” (1 Petro 3:8) E be e le la mathomo bophelong bja ka ke ikwa ke ratwa. Ke ile ka thoma go ba boleta ka ba ka rata Modimo le batho. Ke moka ka December 2004, ke ile ka bontšha gore ke ineetše go Jehofa ka go kolobetšwa meetseng. Ka moragonyana ga moo Andre o ile a kolobetšwa.

Ditšhegofatšo Gare ga Mathata

Ka morago ga gore ke kolobetšwe, ke ile ka fišegela go thuša batho ba bangwe bao ba sa kago ba ratwa goba go swarwa ka toka. Ka morago, ke ile ka tsenela bodiredi bja nako e tletšego bja Bokriste, goba bobulamadibogo, ka ge Dihlatse tša Jehofa di bitša modiro woo bjalo. Go boledišana le batho ka molaetša o agago wa Beibele go be go lapološa kudu go feta go kgatha tema dibokeng le dikgarurung tša dipolitiki. Ruri ke ile ka feleletša ke thuša batho!

Ka 2006, dithulano tša dipolitiki le tša tikologo seleteng sa East Timor di ile tša runya gape. Dihlotswana tšeo di bego di lwantšhana di be di tsoša le ditaba tša kgale. Motse wa Dili o ile wa hlaselwa gomme batho ba bantši ba ka bohlabela ba ile ba tšhaba gore ba iphološe. Nna gotee le Dihlatse tše dingwe re ile ra tšhabela Baucau, e lego motse o mogolo wa monabo wa dikhilomithara tše e ka bago tše 120 ka bohlabela bja Dili. Le ge maemo a be a le thata, re ile ra šegofatšwa, ka ge re ile ra kgona go hloma phuthego e mpsha—e lego phuthego ya mathomothomo ka ntle ga motse wa Dili.

Nywaga e meraro ka morago, ka 2009, ke ile ka laletšwa sekolong se se kgethegilego sa badiredi ba nako e tletšego ba Bakriste kua Jakarta, Indonesia. Dihlatse tša kua Jakarta di ile tša nkamogela ka botho magaeng a tšona. Lerato la tšona le le tšwago pelong le ile la nkgahla. Ke ile ka ikwa ke le karolo ya ‘mokgatlo wa lefase ka bophara wa bana babo rena’ e bile ke le karolo ya seo go ka thwego ke lapa la ditšhabatšhaba, leo le ilego la tloga le ntlhokomela.—1 Petro 2:17.

Khutšo Mafelelong!

Ka morago ga go aloga sekolong seo ke ile ka boela Baucau, moo ke sa dulago gona. Ke ipshina ka go thuša batho moyeng, go etša ge ba bangwe ba ile ba nthuša. Ka mohlala, motsaneng o mongwe wo o lego ka ntlenyana ga Baucau, nna le ba bangwe re swarela batho ba e ka bago ba 20 thuto ya Beibele, go akaretša le batho ba bagolo ba bantši bao ba sa kgonego go bala goba go ngwala. Batho bao ka moka ba ba gona dibokeng tša beke le beke, gomme ba bararo ba bona ba ile ba ba karolo ya seo re ka rego ke lapa la rena la moya ka go kolobetšwa gore e be ditho tša phuthego ya Bokriste.

Nywaga e mentšinyana e fetilego, ke ile ka kopana le Felizarda, mosetsana yo botho le yo a nago le bogwera yo a ilego a amogela therešo ya Beibele gomme a dira tšwelopele ka pela ke moka a kolobetšwa. Re nyalane ka 2011. Ke thabela gore Andre wa gešo o hlankela ofising ya Dihlatse tša Jehofa kua East Timor. Ba bantši ba leloko la gešo, go akaretša makgolo wa Andre, yo a nyakilego a re bolaya, ga bjale ba hlompha tumelo ya ka.

Nakong e fetilego, ke be ke ikwa ke galefile, ke sa ratwe e bile ke sa ratege. Eupša ke leboga Jehofa gore mafelelong ke hweditše lerato la kgonthe le khutšo!

[Seswantšho go letlakala 20]

Egidio e le motho wa dipolitiki

[Seswantšho go letlakala 22]

Egidio le Felizarda gotee le ditho tša Phuthego ya Baucau, kua East Timor