Beibele—Puku ya Boporofeta bjo bo Nepagetšego, Karolo 3

“Re Hweditše Mesia”

Lelokelelong le la dihlogo tše seswai, “Phafoga!” e tla ahlaahla karolo ya bohlokwa kudu ya Beibele—diporofeto tša yona goba dilo tšeo go boletšwego ka tšona e sa le pele. Dihlogo tše di tla go thuša go araba dipotšišo tše: Na batho ba bohlale ba itlhametše diporofeto tša Beibele? Na diporofeto tše di buduletšwe ke Modimo? Re go kgopela gore o hlahlobišiše bohlatse bjo bo lego gona.

 NYWAGAKGOLO e mentši pele Jesu a belegwa, baporofeta ba Baheberu ba boletše e sa le pele ka go tla ga Mesia, yeo ka Seheberu e bolelago “Motlotšwa.” Baporofeta bao ba ile ba nea ditaba ka botlalo ka tsela yeo Mesia a tlago go phela ka yona—go akaretša le gore o tla tšwelela lešikeng lefe—gore o tla tšwelela kae gona neng le seo se tlago go direga ka yena.

Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga C.E. ba be ba dumela gore Jesu o phethagaditše diporofeto tše. Ba ile ba ikwa go swana le morutiwa Andrea, yo a boditšego Simone ngwanabo gore: “Re hweditše Mesia.” (Johane 1:40, 41) Na o be a nepile? Anke re ahlaahleng feela diporofeto tše nne mabapi le Mesia gomme go e nngwe le e nngwe ya tšona re hlahlobe bohlatse.

Boporofeta bja Pele: “O tla dula sedulong sa bogoši sa Dafida.”—Jesaya 9:7, “Knox.”

Phethagalo: Ebangedi ya Mateo e thoma ka mantšu a rego: “Puku ya pego ya mabapi le Jesu Kriste, morwa wa Dafida, morwa wa Aborahama še.” Ke moka Mateo o lokeletša lešika la Jesu le le fetago go Dafida, go etša ge Ebangedi ya Luka le yona e dira bjalo.—Mateo 1:1-16; Luka 3:23-38.

Seo histori e se utollago:

● Mengwalo ya radihistori wa Mojuda e lego Josephus e bontšha gore bobolokelong bja batho bohle go be go na le malokelelo a lešika la malapa a Bajuda. Dipego tšeo di ile tša senywa ka 70 C.E. ge Jerusalema e be e senywa. Eupša pele Jerusalema e senywa, go be go tsebja gore Jesu ke setlogolo sa Dafida. (Mateo 9:27; 20:30; 21:9) Ge e ba seo e be e le maaka, yo mongwe nkabe a ile a hlohla taba yeo goba a utolla gore ke maaka. Lega go le bjalo, ga go na pego ya gore go na le yoo a ilego a leka go dira seo.

Boporofeta bja Bobedi: “Betlelehema Efurata, wena o lego yo monyenyane kudu gare ga metse ya Juda, go wena go tla tšwa yo e tlago go ba mmuši wa Isiraele.”—Mika 5:2.

Phethagalo: Jesu o belegetšwe Betlelehema. Ge Kesara Augustose a be a laela gore go balwe batho, tatago Jesu wa mogodiši e lego Josefa, o ile a gapeletšega go tloga Natsaretha go ya “Judea [Juda] motseng wa Dafida o bitšwago Betlelehema ka ge e be e le setho sa ntlo ya Dafida le lapa la gagwe. O ile a ya gore a ngwadišwe le Maria.” Ge ba le moo, Maria “a belega morwa wa gagwe” Jesu.—Luka 2:1-7.

 Seo histori e se utollago:

● Boepi bja marope bo kgonthišetša gore Baroma ba be ba bala batho kua Bohlabela bja Magareng ka morero wa go lefša ga motšhelo le go dira gore batho ba tsenele bošole. Bohlatse bja go balwa moo bo ka bonwa taelong ya mmuši wa Roma wa kua Egipita ka 104 C.E. Kopi ya taelo yeo, yeo ga bjale e lego Bokgobapukung bja Brithania, e balega ka gore: “Ka ge re bona gore nako ya go balwa ga batho ka ntlo le ntlo e fihlile, go nyakega gore re gapeletše bohle bao ka mabaka a itšego ba dulago ka ntle ga dilete tša bona gore ba boele magaeng a bona, e le gore ba ka latela taelo ya ka mehla ya go balwa ga batho gotee le gore ba be gona go tlo hlagola mašemo a bona ka mafolofolo.”

● Ge Jesu a belegwa, go be go na le ditoropo tše pedi kua Isiraele tšeo di bego di bitšwa Betlelehema. E nngwe e be le ka leboa kgauswi le Natsaretha. E nngwe, yeo go lego molaleng gore e be e tsebja e le Efurata, e be e le kgauswi le Jerusalema kua Juda. (Genesi 35:19) Jesu o belegetšwe go ye ya bobedi, go etša ge Mika a porofetile nywaga e ka bago e makgolo a seswai pele ga moo.

Boporofeta bja Boraro: “Go tloga nakong ya ge go etšwa lentšu la gore Jerusalema e tsošološwe le gore e agwe lefsa go ba go fihla ge Mesia Moetapele a etla, e tla ba dibeke tše šupago, le dibeke tše masometshela-pedi.”—Daniele 9:25.

Phethagalo: Nako yeo e boletšwego boporofeteng bja Daniele ke dikarolwana tše 69 tšeo e nngwe le e nngwe e nago le nywaga e 7, e lego nywaga e 483. Go agwa lefsa ga Jerusalema go thomile ka 455 B.C.E. Go etša ge go porofetilwe, ka morago ga nywaga e 483 (dibeke tše 69 tša nywaga), ka 29 C.E., Jesu o ile a ba Motlotšwa, goba Mesia, ge a be a kolobetšwa gomme a tlotšwa ka moya o mokgethwa wa Modimo. *—Luka 3:21, 22.

Seo histori e se utollago:

● Mathomong a lekgolo la pele la nywaga C.E., “batho ba be ba letile” gore Mesia a fihle. (Luka 3:15) Seithuti sa Mojuda e lego Abba Hillel Silver se ngwadile ka pukung ya sona ya A History of Messianic Speculation in Israel gore pele Jerusalema e fedišwa, “mang le mang o be a letetše gore Mesia a fihle.” E bile se ngwadile gore “Mesia o be a letetšwe go yela bogareng bja karolo ya mathomo ya lekgolo la pele la nywaga.” Silver o ngwala gore seo Bajuda ba bego ba se letetše se be se theilwe “tatelanong yeo e bego e tumile kudu ya ditiragalo tša mehleng yeo.”

Boporofeta bja Bone: “Ge a ehwa, o tla dira gore lebitla la gagwe le be gare ga ba kgopo le bahumi.”—Jesaya 53:9.

Phethagalo: Jesu o bolailwe a na le disenyi tše pedi tše di bego di le ka mathoko a gagwe, eupša o ile a bolokelwa lebitleng la bahumi leo le bego le neetšwe go tšwa go modumedi yo e bego e le mohumi—Josefa wa Arimathea.—Mateo 27:38, 57-60; Johane 19:38.

Seo histori e se utollago:

● Bangwadi ba bantši ba mehleng ya bogologolo bao e sego Bakriste—go akaretša le radihistori wa Mojuda e lego Josephus le radihistori wa Moroma e lego Tacitus—ba hlatsela gore Jesu o bolailwe bjalo ka sesenyi.

● Dinyakišišo tša boepi bja marope kua Palestina di utolotše mabitla a bogologolo ao a nago le diphapoši goba magaga a maswika ao a betlilwego. Go ba le lebitla le bjalo leo le bego le šetše le lokišitšwe e bile le ka dirišwago go be go ka se be thata go monna wa mohumi le yo a bego a na le tutuetšo e matla go etša Josefa wa Arimathea.

Se se boletšwego se fo ba se bontšha tše dingwe tša diporofeto tše dintši tša Mesia tšeo Jesu a di phethagaditšego. Ruri ga go na motho yo a ka solago gore diporofeto tšeo tše di nago le ditaba ka botlalo di ile tša phethagala. Go phethagala ga tšona ka nepo go matlafatša tumelo ya rena ya gore Modimo e be e le yena Mothopo wa tšona le gore le nakong e tlago o tla tlišetša batho bao ba kwago ditšhegofatšo ka moka tšeo di boletšwego e sa le pele mabapi le Mesia.

Sehlogong se se latelago, re tla ahlaahla potšišo e šišinyago kgopolo e rego: Ge e ba ruri Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego, ke ka baka la’ng a ile a dumela go tlaišega le go hwa?

[Mongwalo wa ka tlase]

[Tšhate/Diswantšho go matlakala 12, 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

NAKO YA DIPOROFETO TŠE NNE TŠA MESIA

1 Mesia e be e tla ba setlogolo sa Kgoši Dafida

1070 B.C.E.

Dafida e ba kgoši ya Isiraele ka moka

607 B.C.E.

Bababilona ba fediša Jerusalema

455 B.C.E.

Go ntšhwa taelo ya gore Jerusalema e tsošološwe le go agwa lefsa

2 Mesia o be a tla belegelwa Betlelehema ya Juda

2 B.C.E.

Jesu o belegelwa Betlelehema ya Juda lešikeng la Dafida

3 Mesia o be a tla tšwelela nywageng e 483 ka morago ga ge go tšwile taelo ya gore Jerusalema e agwe lefsa

29 C.E.

Jesu o a kolobetšwa le go tlotšwa e le Mesia

4 Mesia o be a tla bolawa le badiradibe gomme a bolokwa le bahumi

33 C.E.

Jesu o hwa le disenyi gomme o bolokwa le bahumi