Dibaki tša Bošoro

DIBAKI tša bošoro di raragane. E bile gantši dibaki tša gona ga se selo setee, bjalo ka bagwera, boithabišo goba tikologo. Go ka akaretšwa dilo tše dintši, go akaretša le tše di latelago:

Go tlalelwa le go itlhoboga. Ka dinako tše dingwe batho ba bangwe ba retologela go bošoro ge ba gateletšegile, ge ba sa swarwe ka toka, ba phengwa ke batho ba tikologong, ba na le mathata a ditšhelete goba ge ba ikwa ba palelwa ke go laola maphelo a bona.

Boitshwaro bjo bo sa laolegego bja bahlolampherefere. Ka ge gantši go direga dipapading, sehlopha sa batho goba bahlolampherefere ga ba tšhabe go itshwara bošaedi. Ka baka la’ng? Puku ya Social Psychology e re ke ka gobane “ga ba na ditekanyetšo tša boitshwaro e bile go ba bonolo gore ba tsoše moferefere goba ba galefe.” Pego e nngwe e re batho ba bjalo ba ka swana le dipopi tšeo di se nago tlhaologanyo, ba palelwa “ke go lemoga gore ba swanetše go itshwara bjalo ka batho setšhabeng.”

Lehloyo le lehufa. Motho wa mathomo wa go bolaya yo mongwe historing ya batho e bile Kaine. (Genesi 4:1-8) Ka ge Kaine a be a tletše lehufa leo le nago le lehloyo, o ile a bolaya ngwanabo—gaešita le ge Modimo a lemošitše Kaine gore a laole maikwelo a gagwe gomme a mo holofetša gore o tla mo putsa ge a ka dira bjalo. Ruri Beibele e be e nepile ge e re: “Moo go lego lehufa le tshele, go tla  ba le tlhakatlhakano le selo se sengwe le se sengwe se sebe”!—Jakobo 3:16.

Bjala le go diriša diokobatši gampe. Go diriša dilo tše gampe ga go senye feela mmele le monagano eupša gape go kgoma le tsela yeo bjoko bo šomago ka yona. Mafelelong motho yo a dirišitšego dilo tše a ka rata bošoro gomme gantši a galefa ge a hlohlwa.

Melao e fokolago mabapi le bosenyi le toka. Mmoledi 8:11 e re: “Ka ge tiro e mpe e sa ahlolwe ka go akgofa, ke ka baka leo dipelo tša bana ba batho di ikemišeditšego go dira bobe.” Melao e fokolago, e sa šomego le e gobogilego ya mabapi le toka e kgothaletša bošoro ka tsela e itšego.

Bodumedi bja maaka. Gantši bodumedi bo tswalanywa le bošoro, go akaretša le bošoro magareng ga dihlotswana le botšhošetši. Ga se ra swanela go sola feela bao ba kgomarelago dikgopolo tša bona, bao ba feteletšago dilo le bafišegelathoko. Nakong ya dintwa tše pedi tša lefase, ditho tša madumedi a magolo kudu—a “Bakriste” le a bao e sego Bakriste—di be di bolayana, gantši di thekgwa ke baetapele ba tšona ba bodumedi. Modimo o kgopišwa ke mekgwa e bjalo.—Tito 1:16; Kutollo 17:5, 6; 18:24.

Ka baka la ge go na le ditutuetšo tšeo di thekgago goba di tumišago bošoro, na go a kgonega go ba le khutšo ya kgonthe lefaseng lehono? Ee, go etša ge re tla bona.

[Lepokisi go letlakala 6]

BOŠORO BO THOMA PELONG

Gaešita le ge go na le dilo tše dintši tšeo di ka bakago bošoro, bothata bo thoma pelong. Bjang? Jesu Kriste, yo a bego a tseba pelo ya motho kudu, o itše: “Dipelong tša batho, go tšwa dikeleletšo tše di gobatšago tšeo di feleletšago ka mediro ya bootswa, bohodu, dipolao, bohlotlolo, megabaru, ditiro tša bokgopo, bofora, boitshwaro bjo bo hlephilego, leihlo le le nago le mona, thogako, boikgogomošo le go hloka tlhaologanyo.” (Mareka 7:21, 22) Re fepa tshekamelo yeo e mpe ge re dula re bogela, re theetša goba go nagana ka dilo tše mpe.—Jakobo 1:14, 15.

Ka lehlakoreng le lengwe, ge re fepa menagano ya rena ka dilo tše di agago, tše bjalo ka tšeo di boletšwego sehlogong se se lego go letlakala 8, re ‘bolaya’ dikganyogo tše mpe gomme ra hlagolela tše dibotse. (Bakolose 3:5; Bafilipi 4:8) Ke moka Modimo o tla re thuša ‘gore re matlafatšwe mothong yo re lego yena ka gare.’—Baefeso 3:16.

[Lepokisi go letlakala 7]

BOŠORO BO ŠITA LE DIHLALEFI

Ke ka baka la’ng dinaga tše dingwe di feta tše dingwe ka dipolao ka makga a fetago a 60? Ke ka baka la’ng dintwa le mehuta e mengwe ya bošoro di be di dutše di le gona historing ya batho? Dipotšišo di gana go fela; eupša dikarabo tše di kgotsofatšago ke tše mmalwa.

Banyakišiši ba bangwe ba bolela gore bodiidi le go fapana ga maemo a batho ke gona go bakago bošoro. Go ya ka dipalopalo tše dingwe, mo e ka bago 90 lekgolong ya mahu ka moka ao a bakilwego ke bošoro, go akaretša go ipolaya, a diregile dinageng tšeo di diilago gomme dinaga tša kgauswi tšeo di diilago kudu ke tšona di nago le bokebekwa bjo bontši. Eupša na badiidi ba tloga ba le šoro? Goba na ba lebeletšana le bošoro ka gobane metse ya gabo bona e sa kgone go ba le melao e mebotse? Le gona go na le mafelo a bjalo ka Calcutta, India, moo go nago le bodiidi bjo bogolo. Lega go le bjalo, Calcutta ke naga e nago le palo e nyenyane kudu ya mahu lefaseng ka bophara.

Ba bangwe ba nagana gore tikologo e ba e šoro kudu ge dithunya di hwetšagala gabonolo. Ke therešo gore dithunya di dira gore batho ba bašoro ba be kotsi le go feta. Eupša ke ka baka la’ng metse e mengwe e na le palo e kgolo ya batho ba bašoro? Le mo tabeng ye, dihlalefi ga di dumelelane ka dikgopolo.