Molekane wa gago o re: “Ga o ntheetše!” Wena o ipotša gore, ‘Eupša ke be ke theeditše.’ Lega go le bjalo, seo o se kwelego se fapana le seo molekane wa gago a bego a se bolela. Ka baka leo, go tsoga ngangišano e nngwe.

O ka phema diphapano tše. Lega go le bjalo, o swanetše go thoma ka go kwešiša lebaka leo ka lona mo gongwe o ka se kwego tše dingwe tša ditaba tše bohlokwa tša seo molekane wa gago a se bolelago—gaešita le ge o nagana gore o theeditše.

O šitišwa ke dilo tše dingwe, o lapile goba o maemong ao ka bobedi. Bana ba a goeletša, thelebišene e dira lešata, gomme wena o nagana ka bothata bjoo o bilego le bjona mošomong. Bjale molekane wa gago o thoma go bolela le wena—mohlomongwe ka taba ya gore le tla ba le baeng mantšiboa. O dumela ka hlogo, eupša na o tloga o kwele seo se boletšwego? Go ka direga gore ga se wa kwa.

O akanyetša dilo. Se se bitšwa mohuta o gobatšago wa seo go thwego ke go bala kgopolo ya motho. O akanyetša gore go na le molaetša o utegilego mantšung a molekane wa gago, mola ge e le gabotse e le gore o ka ba o feteletša dilo. Ka mohlala, anke re re molekane wa gago o re: “O feditše nako e oketšegilego e ntši o le mošomong bekeng ye.” Ka ge wena o hlatholla se e le go go swaya phošo, o re: “Ga se molato wa ka! Ke swanetše go šoma nako e oketšegilego ka gobane o fetša tšhelete ya rena.” Molekane wa gago, yoo maikemišetšo a gagwe e bego e le go fo šišinya gore le fetše mafelobeke le iketlile gotee, o omanya ka gore: “Ke be ke sa go phare molato!”

O akgofela go nyaka ditharollo. Marcie * o re: “Ka dinako tše dingwe ke no nyaka go hlalosa kamoo ke ikwago ka gona, eupša Mike o nyaka go mpotša gore ke lokiše taba bjang. Ga ke nyake go lokiša taba. Ke fo ba ke nyaka gore a tsebe kamoo ke ikwago ka gona.” Bothata ke’ng? Monagano wa Mike o akgofela go hwetša tharollo. Ka baka leo, mohlomongwe a ka kwa tše dingwe goba a se kwe ditaba ka moka tšeo Marcie a di bolelago.

Go sa šetšwe gore ke’ng seo se bakago bothata, o ka ba bjang motheetši yo kaone?

Theetša ka šedi. Molekane wa gago o na le selo se itšego se bohlokwa seo a nyakago go se bolela, eupša na o itokišeditše go mo theetša? Mohlomongwe ga go bjalo. Ga bjale o ka ba o naganne ka dilo tše dingwe. Ge e ba go le bjalo, o se ke wa itira eka o theeditše. Ge e ba go kgonega, phaela ka thoko seo o se dirago gomme o theetše molekane wa gago ka šedi, goba mohlomongwe o ka kgopela molekane wa gago gore a lete go fihlela o ka kgona go mo theetša.—Molao wa motheo wa Beibele: Jakobo 1:19.

Dumelelanang ka go fana sebaka sa go bolela. Ge e le sebaka sa gago sa gore o theetše, phema go tsena molekane wa gago ganong goba go mo ngangiša. O tla hwetša sebaka sa gago sa go bolela. Ge e le ga bjale, e fo theetša.—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 18:13.

Botšiša dipotšišo. Se se tla dira gore o kgone go kwešiša gakaone seo molekane wa gago a se bolelago. Marcie, yo a tsopotšwego pejana, o re: “Ke rata ge Mike a mpotšiša dipotšišo. Se se mpontšha gore o kgahlegela seo ke se bolelago.”

Theetša molaetša, e sego mantšu feela. Ela hloko seo se bolelwago ke boitšhišinyo bja mmele, mosepelo wa mahlo le segalo sa lentšu. Mantšu a rego, “Go lokile” ge e le gabotse a ka bolela gore, “Ga go a loka”—go ithekgile ka gore a bolelwa bjang. Mantšu a rego, “Ga o ke o ithaopela go nthuša” ge e le gabotse a ka bolela gore, “Ke nagana gore ga o ntšee ke le yo bohlokwa.” Leka go hwetša molaetša wa maleba, gaešita le ge o sa bolelwe ka mantšu. Go sego bjalo, le ka feleletša le ngangišana ka seo se boletšwego go e na le go lebiša tlhokomelo go seo ge e le gabotse se bolelwago ke mantšu ao.

Tšwela pele o theeditše. O se ke wa itswalela ditsebe goba wa sepela, gaešita le ge o sa rate seo o se kwago. Ka mohlala, go thwe’ng ge e ba molekane wa gago a go swaya diphošo? Gregory, yo a nago le nywaga e ka godimo ga e 60 a nyetše, o re: “Tšwela pele o theeditše. Naganišiša e le ka kgonthe ka seo molekane wa gago a se bolelago. Se se nyaka gore o be yo a godilego tsebong, eupša se tla go hola.”—Molao wa motheo wa Beibele: Diema 18:15.

Kgahlegela molekane wa gago e le ka kgonthe. Go theetša ka šedi ga e fo ba bokgoni, eupša ke pontšho ya lerato. Ge e ba o tloga o kgahlegela seo molekane wa gago a se bolelago, ga o ikwe o gapeletšega go theetša eupša go fo itiragalela. Ka go dira bjalo o tla ba o latela keletšo ya Beibele e rego: “Šetša tša go hola ba bangwe, e sego tša go hola wena feela.”—Bafilipi 2:4, Good News Translation.