Dira gore dilo tše bohlokwa di tle pele. Beibele e eletša ka gore: “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafilipi 1:10) Dira lenaneo la dilo tšeo o swanetšego go di dira tšeo di lego bohlokwa goba tšeo di akgofilego, goba mohlomongwe tšeo di lego maemong ao ka bobedi. Ka mohlala, go reka merogo go ka no ba go sa akgofa. Le gona seo se ka bonagalago se akgofile—go bogela lenaneo leo o le ratago thelebišeneng ge le thoma—se ka no ba se se bohlokwa. *

Naganela pele. Mmoledi 10:10 e re: “Ge selepe se kubegile gomme motho a sa se loutše, gona o tla diriša matla a gagwe a mantši,” gomme e oketša ka gore: “Ka gona go dirišetša bohlale gore o atlege go a hola.” O ithuta’ng go se? Go ka thwe loutša selepe sa gago ka go rulaganya dilo e sa le pele e le gore o tle o diriše nako ya gago gabotse. Beela ka thoko goba o tlogele dilo tše di sego bohlokwa, tšeo di go jelago nako le matla. Ge o hwetša gore o sa na le nako ka ge o feditše mošomo wa gago, ke ka baka la’ng o sa dire mošomo o mongwe woo o bego o swanetše go o dira ka morago? Ka go naganela pele, o ka kgona go dira mošomo o montši, bjalo ka mošomi yo bohlale yo a loutšago selepe sa gagwe.

Nolofatša bophelo bja gago. Itlwaetše go se dire dilo tšeo di sego bohlokwa goba tšeo di go jelago nako. Go ba le mediro e mentši le mabaka a mantši go ka go okeletša kgateletšego go sa nyakege gwa ba gwa go amoga lethabo.

Go bea dilo molatša le go se dire phetho. “Yo a šeditšego phefo a ka se bjale peu; yo a lebeletšego maru a ka se bune.” (Mmoledi 11:4) O ithuta’ng go se? Go bea dilo molatša go go jela nako le go dira gore o se fihlelele selo. Molemi yo a letelago gore maemo a kaonefale a ka no se tsoge a bjetše goba a bunne selo. Ka mo go swanago, re ka dumelela dipelaelo tša bophelo di re thibela go dira diphetho. Goba re ka nagana gore re swanetše go leta go fihlela re na le tsebišo e nyakegago pele re dira phetho e itšego. Ke therešo gore pele re dira diphetho tše bohlokwa go nyakega gore re nyakišiše le go naganišiša ka taba. Diema 14:15 e re: “Yo bohlale o šetša dikgato tša gagwe.” Eupša therešo ke gore re dira diphetho tše dintši re sa kgonthišege.—Mmoledi 11:6.

Go nyaka go dira dilo ka tsela e phethagetšego. Jakobo 3:17 e re: “Bohlale bjo bo tšwago godimo [goba go Modimo] . . . bo lekalekane.” Ke therešo gore go kganyoga go dira dilo gabotse ke selo seo se retwago! Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe re ka ipeela ditekanyetšo tše phagamego kudu moo re feleletšago re nyama goba re palelwa ke go di fihlelela. Ka mohlala, motho yo a ithutago leleme le lengwe o swanetše go tseba gore o tla dira diphošo le go lemoga gore o tla ithuta go tšona. Lega go le bjalo, motho yo a nyakago go dira dilo ka tsela e phethagetšego a ka tšhaba go bolela selo ka tsela e fošagetšego, e lego mokgwa woo o ka mo dirago gore a se be le tšwelopele. Go kaone kudu gore re be le tekatekano dilong tšeo re di letetšego! Diema 11:2 e re: “Bohlale ke bja baipoetši.” Go oketša moo, batho bao ba nago le boipoetšo le boikokobetšo ga ba itebelele e le ba bohlokwa kudu gomme gantši ba sega dilo tšeo ba di dirago.

Eba le tekatekano mošomong le boitapološong. “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:6) Batho bao e lego makgoba a mošomo gantši ba itima meputso ya “diatla [tša bona] tše pedi tše di tletšego boitapišo.” Ba feleletša ba se na nako goba matla. Ka lehlakoreng le lengwe, bao ba tšwafago, ba ba le “diatla tše pedi” tša go khutša gomme ba senya nako e bohlokwa. Beibele e re kgothaletša gore re be le pono e lekalekanego: Šoma ka thata gomme o thabele meputso. Lethabo le bjalo ke “mpho ya Modimo.”—Mmoledi 5:19.

Robala ka mo go lekanego. Mongwadi yo mongwe wa Beibele o itše: “Ke tla sekama ka ba ka robala ka khutšo.” (Psalme 4:8) Batho ba bantši ba godilego ba swanetše go robala diiri tše e ka bago tše seswai bošego gore ba dule ba phetše gabotse mmeleng, maikwelong le monaganong. Tabeng ya mafelelo, go robala go bohlokwa kudu ka ge go dira gore o tsepamiše kgopolo le gore o se lebale dilo, gomme seo sa dira gore o thabele go ithuta. Lega go le bjalo, go se robale go ka go thatafaletša go ithuta, gwa ba gwa go bakela dikotsi, gwa go diriša diphošo le go go dira gore o be sefelapelwana.

Ipeele dipakane tšeo o ka kgonago go di fihlelela. “Go bona ka mahlo go phala go ya le dikganyogo.” (Mmoledi 6:9) Se se ra gore’ng? Motho yo bohlale ga a dumelele dikganyogo di laola bophelo bja gagwe, kudukudu tšeo e sego tša kgonthe goba tšeo a ka se kgonego go di kgotsofatša. Ka go re’alo, ga a gokwe ke dipapatšo tša bofora goba go reka ka sekoloto. Go e na le moo, o ithuta go kgotsofalela seo a ka kgonago go se fihlelela—‘seo mahlo a gagwe a se bonago.’

Hlahloba ditekanyetšo tšeo o phelago ka tšona. Ditekanyetšo tša gago di go thuša gore o tsebe se se lokilego, se bohlokwa le seo se holago. Ge nkabe bophelo bja gago e be e le mosebe, ditekanyetšo tša gago di be di tla nepa bjalo ka mosebe woo. Ka gona, ditekanyetšo tše dibotse di go thuša gore o be le dilo tše bohlokwa tšeo di tlago pele bophelong le go diriša iri e nngwe le e nngwe ya nako ya gago ka bohlale letšatši le letšatši. O ka hwetša kae ditekanyetšo tše bjalo? Batho ba bantši ba di tsoma ka Beibeleng, e le ge ba lemoga gore e na le bohlale bjo bo phagamego.—Diema 2:6, 7.

Dira gore lerato e be selo se bohlokwa. Bakolose 3:14 e re lerato ke “setlemo se se phethagetšego sa botee.” Ga go kgonege gore re thabe e le ka kgonthe le go ikwa re šireletšegile maikwelong ka ntle le lerato, kudukudu ka lapeng. Batho bao ba hlokomologago taba ye, mohlomongwe ka go etiša pele go phegelela mahumo goba mošomo, ge e le gabotse ba ka se thabe. Ee, Beibele e na le lebaka le kwagalago la go bolela gore lerato ke selo se bohlokwa kudu, ka go bolela ka lona ka makga a makgolo.—1 Bakorinthe 13:1-3; 1 Johane 4:8.

Ipeele nako ya go tseba Modimo. Monna yo a bitšwago Geoff o be a na le mosadi yo a mo ratago, bana ba babedi ba thabilego, bagwera ba babotse le mošomo wo a bego a o rata wa go nea thušo ya pele ka tša kalafo (paramedic). Lega go le bjalo, mošomo wa gagwe o be o dira gore a bone batho ba tlaišega e bile ba ehwa. O ile a botšiša gore, “Na bophelo bo swanetše go ba ka tsela ye?” Ke moka ka letšatši le lengwe o ile a bala dikgatišo tše itšego tšeo di theilwego Beibeleng tšeo di gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa gomme a hwetša dikarabo tše kgotsofatšago.

Geoff o ile a hlalosetša mosadi wa gagwe le bana seo a bego a ithuta sona gomme le bona ba thoma go kgahlwa ke seo. Lapa leo le ile la thoma go ithuta Beibele, e lego seo se ilego sa humiša maphelo a bona gomme sa ba thuša go diriša nako ya bona ka bohlale kudu. Go ithuta ga bona Beibele gape go dirile gore ba be le kholofelo e kgahlišago ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng leo le nago le morero le leo le se nago tlaišego.—Kutollo 21:3, 4.

Seo se diregilego ka Geoff se re gopotša mantšu a Jesu Kriste, a rego: “Go thaba bao ba lemogago gore ba nyaka dilo tša moya.” (Mateo 5:3) Na o ikemišeditše go beela nako e nyenyane ka thoko gore o tsebe Modimo? Seo o swanetšego go se tseba ke gore ga gona selo se sengwe seo se ka go neago bohlale bja go diriša nako, e sego feela letšatši le letšatši, eupša bophelong bja gago ka moka.