BATHO ba dibilione ba badile Beibele le go kwa seo e se bolelago ka mathomo a legohle. Pego ye yeo e ngwadilwego nywaga e 3 500 e fetilego e thoma ka mantšu a tumilego a rego: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.”

Eupša, batho ba bantši ga ba lemoge gore baetapele ba Bojakane, go akaretša le bao go thwego ba dumela tlholong le bao ba kgomaretšego setšo, ba fetošitše seo Beibele e se bolelago ka tlholo gore e be dinonwane tše dintši tšeo di fapogilego go seo ge e le gabotse Beibele e se bolelago. Dinonwane tše di thulana le ditherešo tšeo di kgonthišeditšwego tša thutamahlale. Gaešita le ge dinonwane tšeo di se gona ka Beibeleng, di dirile gore batho ba bangwe ba lebelele pego ya Beibele e le nonwane.

Batho ba bantši ga ba tsebe therešo ya Beibele ka tlholo. Se se a nyamiša, ka ge Beibele e nea tlhaloso e kwagalago le yeo e ka botwago ya kamoo legohle le thomilego ka gona. Go oketša moo, tlhaloso yeo e dumelelana le seo thutamahlale e se hweditšego. Ee, mohlomongwe o ka makatšwa ke go kwa kanegelo ya Beibele yeo e sa tsebjego yeo e bolelago ka tlholo!

Pego ya Beibele yeo e bolelago ka tlholo e theilwe tabeng ya gore go na le Motho yo a Phagamego, Modimo Ramatlaohle, yo a bopilego dilo ka moka. Modimo ke mang, le gona ke motho wa mohuta mang? Beibele e utolla gore o fapana kudu le medimo e tlwaelegilego ya setšo le ya bodumedi bjo bo tlwaelegilego. Ke Mmopi wa dilo ka moka, eupša batho ba bantši ga ba tsebe gakaalo ka yena.

• Modimo ke motho. Ga se matla ao a sa hlalosegego, ao a fokago legohleng ntle le morero. O a nagana, o na le maikwelo le dipakane.

• Modimo o na le matla le bohlale bjo bo sa lekanywego le selo. Ke ka baka leo tlholo ka moka e lego e raraganego, kudukudu dilo tšeo di phelago.

• Modimo o bopile dilo ka moka. Ka baka leo, ga se a dirwa ka dilo tša tlhago tšeo yena a di hlodilego. Go e na le moo, ke motho wa moya, goba ga a na mmele wa nama.

• Go ba gona ga Modimo ga se gwa lekanyetšwa ke nako. Ga e sa le a le gona gomme o tla dula a le gona. Ka gona, ga se a bopša ke motho.

• Modimo o na le leina, leo le dirišitšwego ka makga a dikete ka Beibeleng. Leina leo ke Jehofa.

• Jehofa Modimo o rata batho e bile o na le taba le bona.

Beibele e bolela gore Modimo o hlodile “magodimo le lefase.” Lega go le bjalo, mantšu a ga a hlalose gore Modimo o tšere nako e kae go hlola legohle goba gore o dirišitše eng gore le be le sebopego. Go thwe’ng ka kgopolo ya bao ba dumelago tlholong ya gore Modimo o hlodile legohle ka matšatši a kgonthe a tshelelago a diiri tše 24? Kgopolo ye, yeo e ganwago ke borathutamahlale ba bantši, e theilwe kwešišong e fošagetšego kudu ya pego ya Beibele. Ela hloko seo ge e le gabotse Beibele e se bolelago.

• Beibele ga e thekge ditumelo tša bao ba kgomaretšego setšo le bao ba dumelago tlholong bao ba rego go hlolwa ga legohle go tšere matšatši a kgonthe a tshelelago a diiri tše 24.

• Gantši Beibele e diriša lentšu “letšatši” go hlalosa dinako tše di fapafapanego. Maemong a mangwe, dinako tše ke tša botelele bjo bo sa tsebjego. Mohlala o mongwe wa se ke pego ya tlholo yeo e lego pukung ya Beibele ya Genesi.

• Pegong ye ya Beibele, le lengwe le le lengwe la matšatši a tshelelago a tlholo le ka no ba le tšere nywaga e dikete.

• Pele ga ge letšatši la mathomo la tlholo le ka thoma, Modimo o be a šetše a bopile legohle, go akaretša le polanete ya Lefase yeo go yona go bego go se na bophelo.

• Go bonagala le lengwe le le lengwe la matšatši a tshelelago a tlholo le tšere nako e telele yeo ka yona Jehofa Modimo a bego a rulaganya lefase gore le tle le dulwe ke batho.

• Pego ya Beibele ya tlholo ga e thulane le diphetho tša borathutamahlale tša gore legohle le na le nywaga e kae le le gona.

Ba bantši bao ba sa dumelego Beibele ba godiša kgopolo ya gore diphedi di bile gona ka dikhemikhale tše di sa phelego go dirišwa mekgwa e sa tsebjego le yeo e se nago morero. A re re mohlomongwe ka nako e itšego selo se se swanago le paketheria, goba sephedi seo se kgonago go tšweletša diphedi tše dingwe, ganyenyane-ganyenyane se ile sa ikatiša go ba diphedi tše di lego gona lehono. Se se tla bolela gore motho e lego sephedi se se raraganego, ge e le gabotse o tšwa paketherieng.

Thuto ya tlhagelelo e amogelwa le ke bao ba ipolelago gore ba dumela gore Beibele ke Lentšu la Modimo. Ba dumela gore Modimo ke mothomi wa bophelo mo lefaseng ke moka a fo bogela mohlomongwe le go hlahla megato ya tlhagelelo. Lega go le bjalo, Beibele ga e bolele seo.

• Go ya ka Beibele, Jehofa Modimo o bopile mehuta ka moka ya mehlare le diphoofolo, gaešita le monna le mosadi ba phethagetšego bao ba bego ba kgona go inaganela, go bontšha lerato, bohlale le toka.

• Go molaleng gore, mehuta ya diphoofolo le dimela tšeo di hlodilwego ke Modimo di ile tša ba le diphetogo gomme tša tšweletša mehuta e mengwe e fapafapanego eupša e le ya legoro leo. Maemong a mantši, go a makatša gore mehuta yeo e tšweletšego e a fapana.

• Pego ya Beibele ya tlholo ga e thulane le seo thutamahlale e se lemogilego mabapi le go tšwelela ga mehuta e fapafapanego mohuteng o tee wa sephedi.

Magareng a bo-1800, rathutaphedi wa Brithania e lego Alfred Russel Wallace o ile a dumelelana le Charles Darwin ka thuto ya tlhagelelo yeo go yona diphedi tšeo di tlwaetšego tikologo ya tšona di tšwelago pele di phela le go ikatiša mola tšeo di sa tlwaelago tikologo ya tšona di hwago. Eupša gaešita le ratlhagelelo yo yo a tumilego go thwe o ile a re: “Go bao ba nago le mahlo a go bona le menagano yeo e tlwaetšego go naganišiša ka disele tše dinyenyane, madi, lefase ka moka le legohle leo le tletšego dinaledi . . . , di bontšha gore go na le bohlale le tlhahlo e kwagalago; ka lentšu le tee, go na le, Mohlahli yo bohlale.”

Mo e ka bago nywaga e dikete tše pedi pele Wallace a e ba gona, Beibele e be e šetše e boletše gore: “Gobane dika tša [Modimo] tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego, ke gore matla a gagwe a neng le neng le Bomodimo bja gagwe.” (Baroma 1:20) Mohlomongwe nako le nako o ka ba o ipotšiša ka dilo tše makatšago tša tlhago—go tloga ka bjang bjo tee go fihla ka makoko a legodimo ao a sa balegego. Ka go hlahloba tlholo o ka tseba Mmopi.

O ka botšiša gore: ‘Ge e ba go na le Modimo yo lerato yo a hlodilego dilo ka moka, ke ka baka la’ng a dumelela tlaišego? Na o hlokomologile tlholo ya gagwe ya lefaseng? Bokamoso bo re swaretše’ng?’ Beibele e na le dikanegelo tše dingwe tše dintši tšeo di sa tsebjego—ditherešo tšeo di utilwego ke dikgopolo tša batho le dingangišano tša bodumedi, e lego seo se dirilego gore di se tsebje ke batho ba bantši. Bagatiši ba makasine wo, e lego Dihlatse tša Jehofa, ba ka thabela go go thuša go hlahloba therešo ya Beibele yeo e sa tswakwago le selo le go ithuta mo go oketšegilego ka Mmopi le bokamoso bja batho ba gagwe.