“Ke tla naganišiša ka mediro ya gago ka moka, ka tshwenyega ka ditiro tša gago.”—Psalme 77:12.

SEO BATHO BA SE BOLELAGO

Go na le ditsela tše dintši tša go naganišiša, gomme tše dingwe tša tšona di theilwe ditumelong tša bogologolo tša ka Bohlabela. Ge mongwadi yo mongwe a be a bolela ka taba ye, o itše: “Gore o bone dilo gabotse, ga se wa swanela go nagana dilo tše dintši.” Mantšu a gagwe a thekga taba ya gore go se nagane ka dilo tše dingwe ge o tsepamišitše kgopolo mantšung goba diswantšhong tše itšego, go go tlišetša khutšo ya ka gare le go hlaphogelwa monaganong.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Beibele e hlalosa go naganišiša e le selo se bohlokwa. (1 Timotheo 4:15) Lega go le bjalo, mohuta wa go naganišiša woo o kgothaletšwago ke Beibele ga o akaretše go se nagane ka selo goba go boaboeletša lentšu goba lefoko le itšego, e lego seo se bitšwago mantra. Eupša Beibele e bolela ka mokgwa wa go naganišiša woo o akaretšago dilo tše di holago tše bjalo ka dika, ditekanyetšo le tlholo ya Modimo. Monna yo mongwe yo a botegago o rapetše Modimo ka gore: “Ke naganišišitše ka mediro ya gago ka moka; ke ile ka nagana ka modiro wa diatla tša gago.” (Psalme 143:5) Gape o itše: “Ke go gopotše ke le malaong, ke naganišiša ka wena dinakong tša bošego tša go hlapetša.”—Psalme 63:6.

“Pelo ya moloki e a naganišiša gore e kgone go araba.”—Diema 15:28.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Go naganišiša ka dilo tše di holago go kaonefatša motho yo re lego yena ka gare, gwa re nea bokgoni bja go laola maikwelo a rena—se sa dira gore dipolelo le ditiro tša rena di bontšhe temogo. (Diema 16:23) Ka gona, go naganišiša ka tsela yeo go dira gore bophelo e be bjo bo thabišago le bjo bo holago. Ge Psalme 1:3 e bolela ka motho yo a naganišišago ka mehla ka Modimo, e re: “O tla etša sehlare se se bjetšwego kgauswi le melapo ya meetse, seo se enywago dienywa tša sona ka lebaka la gona le seo matlakala a sona a sa ponego. Gomme se sengwe le se sengwe seo a se dirago se tla atlega.”

Gape go naganišiša go re thuša go kaonefatša kwešišo ya rena le mogopolo. Ka mohlala, ge re ithuta karolo e itšego ka tlholo goba taba e itšego ka Beibeleng, re ba le tsebo ka dilo tše dintši tše di kgahlišago. Eupša ge re naganišiša ka dilo tšeo, re kgona go bona kamoo di tswalanago ka gona le seo re ithutilego sona nakong e fetilego. Ka gona, go swana le ge mmetli a fetoša dilo tša go hloka mohola gore a dire selo se se kgahlišago, go naganišiša go dira gore re latelanye dikgopolo ka lenaneo goba ka thulaganyo.

“Pelo e boradia kudu go feta selo le ge e le sefe e bile ke e kgopo. Ke mang yo a ka e tsebago?”—Jeremia 17:9.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

“Gobane ka gare, e lego ka dipelong tša batho, go tšwa dikeleletšo tše di gobatšago tšeo di feleletšago ka mediro ya bootswa, bohodu, dipolao, bohlotlolo, megabaru, ditiro tša bokgopo, bofora, boitshwaro bjo bo hlephilego, leihlo le le nago le mona, . . . le go hloka tlhaologanyo.” (Mareka 7:21, 22) Ee, bjalo ka mollo, motho o swanetše go laola seo a naganišišago ka sona! Ge e ba a sa dire bjalo, dikgopolo tše sa swanelago di ka mmakela dikganyogo tše gobatšago tšeo di ka feleletšago di sa laolege gomme tša mo wetša medirong e mebe.—Jakobo 1:14, 15.

Ka baka leo Beibele e re kgothaletša go naganišiša ka ‘dilo tša therešo, tše di lokilego, tše di sekilego, tše di rategago, tšeo go bolelwago gabotse ka tšona, tša bokwala le dilo le ge e le dife tše di tumišegago.’ (Bafilipi 4:8, 9) Ge re tsenya dikgopolo tše bjalo menaganong ya rena, re tlo buna dika tše dibotse, polelo e kgahlišago le go ba le ditswalano tše di kgahlišago le batho ba bangwe.—Bakolose 4:6.