E LE gore borathutamahlale ba fokotše go dirišwa ga dibešeletši, ba fagahletše go kaonefatša bokgoni bja didirišwa tša go goga matla a seetša sa letšatši. Rathutamahlale yo mongwe o re: “Go ka direga gore tharollo ya bothata bjo . . . ke kgale e le mo pele ga rena.”

Ela hloko: Ge go tonya, dirurubele di ruthela ka go phurulla maphego a tšona letšatšing. Maphego a mehuta e mengwe ya dirurubele tša swallowtail a na le bokgoni bjo bo makatšago bja go swara phišo le go goga mahlasedi a letšatši. Bokgoni bja diphedi tše bo tšwa mmaleng wa tšona o moso le go dikgapetla tša go hlatlagana tšeo di bonwago ka maekrosekopo tšeo di apešitšego maphego a tšona. Dikgapetla tšeo gape di na le mašoba ao a swanago le mamapo a dinose, gomme mašoba ao a arogantšwe ke methaladi ya sebopego sa tlhaka ya V yeo e dumelelago phišo go tsena ka gare. Popego yeo ya bokgwari e swara seetša sa letšatši, gomme ya dira gore maphego a serurubele e be a maso kudu gaešita le go se ruthetša.

Wepesaete ya Science Daily e re: “Lephego la serurubele ke le lengwe la dilo tše boreledi kudu tša tlhago, eupša le neile banyakišiši bohlale bja go tšweletša dilo tše difsa tša thekinolotši tšeo di oketšago gabedi tšweletšo ya kgase ya hydrogen, e lego sebešeletši se sego kotsi sa nakong e tlago seo se tšwago meetseng le seetšeng sa letšatši.” Go ka tšweletšwa dilo tše dingwe tše bjalo ka metšhene yeo e dirišago seetša go bona dilo tše dinyenyane le ya go fehla mohlagase.

O nagana eng? Na lephego la serurubele leo le nago le bokgoni bja go swara phišo le bile gona ka tlhagelelo? Goba na le hlamilwe?