GARE ga megato e mentši yeo e dirago gore motho a kgone go phela, go na le bokgoni bja mmele bja go fodiša dintho le go mpshafatša tlhalenama yeo e senyegilego. Mogato wo o thoma gateetee ge motho a se na go gobala.

Ela hloko: Mogato wa go fola o kgonega ka baka la ditsela tše dintši tšeo di raraganego tša go šoma ga disele:

• Di-platelet di kgomarela ditlhalenameng tšeo di dikologilego ntho, tša kgahliša madi gomme tša tswalela methapo ya madi yeo e gobetšego.

• Go ruruga go šireletša ntho gore e se tsenwe ke ditwatši gomme gwa tloša “ditšhila” tše di bakwago ke go gobala.

• Ka matšatši a sego kae, mmele o thoma go aga tlhalenama e mpsha legatong la yeo e gobetšego, wa hunyetša ntho ke moka wa fodiša methapo yeo e senyegilego.

• Mafelelong, tlhalenama ya lebading e bopa lefsa karolo yeo e gobetšego le go e tiiša.

Banyakišiši ba hlama dipolasitiki tšeo di kgonago go itokiša ge di senyega, e le ge ba tutueditšwe ke taba ya go kgahla ga madi. Didirišwa tše bjalo tša go impshafatša di tsentšwe diphaephe tše pedi tšeo di bapilego tšeo di nago le dikhemikhale tšeo di “tšhologago” ge polasitiki e senyega ka tsela le ge e le efe. Ge dikhemikhale tšeo tše pedi di tswakana, di bopa gel yeo e phatlalalago mafelong ao a senyegilego, ya tswalela go kgeiga le mašoba. Ge gel yeo e omelela, e bopa selo seo se dirago gore polasitiki e tie go swana le mathomong. Monyakišiši yo mongwe o dumela gore mokgwa wo wa go impshafatša wo o hlangwago ga bjale go ka thwe o re gopotša selo sa tlhago seo se šetšego se le gona.

O nagana eng? Na bokgoni bja mmele bja go fodiša dintho bo bile gona ka tlhagelelo? Goba na bo hlamilwe?