Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 36

KOPELO 89 Theetšang, Ekwang Gomme le Šegofatšwe

“Ebang Badiri ba Lentšu”

“Ebang Badiri ba Lentšu”

“Ebang badiri ba lentšu, e sego bakwi feela.”JAK. 1:22.

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA

Sehlogo se, se tlo re thuša go naganišiša ka seo re se balago le go diriša seo re ithutago sona.

1-2. Ke’ng seo se dirago gore bahlanka ba Modimo ba thabe? (Jakobo 1:22-25)

 JEHOFA le Morwa wa gagwe yo a mo ratago kudu, ba nyaka gore re thabe. Mongwadi wa Psalme 119:2 o re: “Go thaba bao ba kwago dikgopotšo tša gagwe le bao ba lekago ka thata go tsoma tlhahlo ya gagwe.” Jesu le yena o itše: “Go thaba bao ba kwago lentšu la Modimo gomme ba le boloka!”Luka 11:28.

2 Bahlanka ba Jehofa ke batho bao ba thabilego. Ka baka la’ng? Re na le mabaka a mantšhi, eupša lebaka le legolo ke gore re bala Lentšu la Modimo, e bile re leka go diriša seo re ithutago sona.—Bala Jakobo 1:22-25.

3. Re holega bjang ge re diriša seo re ithutilego sona ka Lentšung la Modimo?

3 Ge re e ba “badiri ba lentšu” re holega kudu. Ge re dira dilo tšeo Jehofa a nyakago re di dira o a thaba, gomme seo se dira gore le rena re thabe. (Mmo. 12:13) Ge re diriša seo re ithutilego sona ka lentšung la Modimo, re kgona go kaonefatša tsela yeo re dirišanago le ba gabo rena le Bakristegotee le rena. Re a tshepa gore ba bantšhi ba ka dumelelana le se. Re phema mathata a mantšhi ge re latela thlahlo ya Jehofa. Kgoši Dafida le yena o be a tseba se. Ge a be a opela ka melao, ditaelo le dikahlolo tša Jehofa o ile a re: ‘Ge ke di latela, ke tla holega kudu.’—Ps. 19:7-11.

4. Ke ka baka la’ng go ka ba thata go diriša seo re ithutago sona ka Lentšung la Modimo?

4 Go bolela nnete a go bonolo gore re be badiri ba lentšu la Modimo. Le ge go na le dilo tše dintšhi tšeo re di dirago, re swanetše go ipha nako ya go bala Lentšu la Modimo le go ithuta lona e le gore re kwešiše seo Jehofa a nyakago re se dira. A re kweng gore ke’ng seo se ka re thušago gore re bale Beibele ka mehla. Re tlo ithuta le ka dilo tšeo di ka re thušago go naganišiša ka seo re se balago le go bona kamoo re ka se dirišago bophelong bja rena.

IPHE NAKO YA GO BALA LENTŠU LA MODIMO

5. Ke maikarabelo afe ao a ka jago nako ya rena?

5 Bahlanka ba bantšhi ba Jehofa ba na le dilo tše dintšhi tšeo ba di dirago. Re fetša nako e ntšhi re dira dilo tšeo Beibele e rego re di dire. Ka mohlala ba bantšhi re a šoma e le gore re itlhokomele le go hlokomela malapa a rena. (1 Tim. 5:8) Bakriste ba bantšhi ba hlokomela ba ga bo bona bao ba babjago goba bao ba godilego. Le gona le rena re swanetše go itlhokomela e bile go hlokega nako e ntšhi gore re dire seo. Go oketša go maikarabelo a, re na le dikabelo tše dingwe ka phuthegong. Mošomo o bohlokwa kudu wo re nago le wona ke go bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo. Le ge o na le mošomo o montšhi, o ka dira’ng gore o kgone go bala Beibele ka mehla, go naganišiša ka seo o se balago le go diriša seo Beibele e se bolelago?

6. O ka dira’ng gore o bale Beibele ka mehla? (Bona le seswantšho.)

6 Go bala Beibele ke se sengwe sa “dilo tšeo di lego bohlokwa kudu” go rena. Re swanetše go dira gore go tle pele bophelong bja rena. (Bafil. 1:10) Ge psalme ya mathomo e bolela ka monna yo a thabilego e re: “[O] rata molao wa Jehofa kudu, gomme a bala molao wa gagwe le go naganišiša ka wona bošego le mosegare.” (Ps. 1:1, 2) Se se bontšha gore re swanetše go ipha nako ya go bala lentšu la Modimo. Nako e kaone ya go bala Beibele ke efe? Go ithekgile ka motho. Nako e kaone ke yeo e ka go thušago gore o kgone go bala ka mehla. Ngwanabo rena yo a bitšwago Victor o re: “Ke rata go bala Beibele e sa le mesong. Le ge ke se motho wa go tsoga ka pela, ke lemogile gore ga gona dilo tše dintšhi tšeo di ka go šitišago mesong. Ka nako yeo ga ke nagane ka dilo tše dintšhi gomme ke kgona go bala ke iketlile.” Na o nagana gore se se ka go šomela? Ipotšiše gore, ‘Ke nako efe ya maleba yeo nna nka kgonago go bala Beibele ka yona?’

Nako ya maleba ya go bala Beibele ke efe? Ke’ng seo se ka go thušago gore o e bale ka mehla? (Bona serapa 6)


NAGANIŠIŠA KA SEO O SE BALAGO

7-8. Nea mohlala wo o bontšhago kamoo re ka palelwago ke go holwa ke seo re se balago.

7 Go ka direga gore re bale dilo tše itšego ka mehla eupša re sa holege. Na o ile wa bala selo se itšego eupša kapelapela wa lebala gore o be o bala ka’ng? Seo se ka fela se direga. Re ka fela re lebala le dilo tšeo re di badilego ka Beibeleng. Mohlomongwe re ipeetše go bala dikgaolo tše itšego tša Beibele letšatši le lengwe le le lengwe. Seo se a kgahliša. Re swanetše go ipeela dipakane gomme re leke go di fihlelela. (1 Bakor. 9:26) Go bala Beibele e no ba mathomomayo. Eupša go nyakega gore re šome ka thata gore re holwe ke seo re se balago ka lentšung la Modimo.

8 Nagana ka papišo ye, go hlokega pula gore re be le meetse. Eupša ge eba pula e ka na kudu ka nakwana e nyenyane go tlo tlala meetse. Ge seo se direga pula yeo ga e sa ba le mohola. Go nyakega nako gore meetse a nwelele le gore dimela di tle di kgone go mela. Ka mo go swanago le rena ga se ra swanela go bala Beibele ka lebelo, ka gobane seo se ka re šitiša go gopola le go diriša seo re se balago.—Jak. 1:24.

Ka ge go nyakega pula e lekanego gore re kgone go hwetša dimela, le rena re hloka nako e lekanego gore re kgone go naganišiša le go diriša seo re ithutilego sona Lentšung la Modimo (Bona serapa 8)


9. Re ka dira’ng ge e ba re šetše re tlwaetše go bala Beibele ka lebelo?

9 Na ka dinako tše dingwe o fela o bala Beibele o kitima? O swanetše go dira’ng ge seo se direga? Fokotša lebelo. Iphe nako ya go naganišiša ka seo o se balago goba seo o se badilego. Go dira bjalo ga se gwa swanela go ba boima. O ka oketša nako yeo o balago ka yona gore o kgone go naganišiša. Ka lehlakoreng le lengwe o ka kgetha go bala ditemana tše se go kae gore o kgone go naganišiša ka seo o se badilego. Ngwanabo rena Victor yo re boletšego ka yena pejana o re: “Ke diriša nako e nyenyane go bala Beibele, mohlomongwe ka go bala kgaolo e tee feela. Ka ge ke bala e sa le mesong ke kgona go naganišiša ka seo ke se badilego letšatši ka moka.” Go sa šetšwe gore o diriša mokgwa ofe, go bohlokwa gore o bale ka tsela yeo e tlago go go hola.—Ps. 119:97; bona lepokisi leo le rego “ Dipotšišo Tšeo o ka Ipotšišago Tšona.”

10. Nea mohlala wo o ka go thušago go diriša seo o ithutago sona. (1 Bathesalonika 5:17, 18)

10 Go sa šetšwe gore o bala Beibele neng goba o tšea nako e kaaka’ng o e bala, kgonthišetša gore o diriša seo o se balago. Ge o bala karolo e itšego ya lentšu la Modimo, Ipotšiše gore, ‘Nka diriša bjang se gona bjale goba nakong e tlago?’ Ka mohlala, a re re o bala 1 Bathesalonika 5:17, 18. (Bala.) Ka morago ga go bala ditemana tše tše pedi, o ka ema gomme wa naganišiša ka tsela yeo o rapelago ka yona. Le gona, o ka naganišiša ka dilo tšeo o di rapelelago. Mohlomongwe o ka kgetha go leboga Jehofa ka dilo tše itšego tše tharo. Ka metsotso e sego kae, o ka ba mokwi le modiri wa Lentšu la Modimo. Nagana gore o ka holega bjang ge o ka diriša mokgwa wo letšatši le lengwe le le lengwe ge o bala Beibele! Ruri o tlo ba modiri wa Lentšu la Modimo. Bjale o ka dira’ng ge e ba go bonagala go na le dilo tše dintšhi tšeo o swanetšego go šomela go tšona?

IPEELE DIPAKANE

11. Ke ka baka la’ng ka dinako tše dingwe o ka ikwa o imelwa? Nea mohlala.

11 Ka dinako tše dingwe o ka ikwa o imelwa ge o bala Beibele gomme o hwetša go na le dilo tšeo o swanetšego go šomela go tšona. Nagana ka boemo bjo: Ka letšatši le lengwe ge o bala Beibele o hwetša e bolela ka taba ya go kgetholla. (Jak. 2:1-8) O a bona gore o ka kaonefatša tseleng yeo o swarago batho ba bangwe ka yona ke moka o leka go dira diphetogo. O šomile! Ke moka ge o bala gape o hwetša karolo yeo e bolelago ka bohlokwa bja go boledišana le batho ba bangwe gabotse. (Jak. 3:1-12) O lemoga gore o fela o sa boledišane le batho gabotse, ke moka o ikemišetša go thoma go bolela dilo tšeo di agago. Letšatši le le latelago o hwetša karolo yeo o e balago e bolela ka go kgetha boithabišo. (Jak. 4:4-12) O a bona gore o swanetše gore o kaonefatše tsela yeo o kgethago boithabišo ka yona. Ka morago o hwetša o imetšwe ke dilo tšeo o swanetšego gore o kaonefatše go tšona.

12. Ke ka baka la’ng re sa swanela go nyama ge e ba re lemoga gore re swanetše go dira diphetogo? (Bona le mongwalo wa tlase.)

12 O se ke wa nyama ge eba go na le dilo tšeo o swanetšego go kaonefatša go tšona. Seo se bontšha gore o na le boikokobetšo. Motho yo a ikokobeditšego o leka go bona dilo tšeo a ka kaonefatšago go tšona ge a bala Beibele. a Gopola gore re swanetše go dula re apara “semelo se sefsa.” (Bakol. 3:10) Ke’ng seo se tlago go go thušago gore o dule o le modiri wa lentšu la Modimo?

13. Ke’ng seo se ka go thušago gore o kgonego diriša seo o ithutilego sona? (Bona le seswantšho.)

13 Go e na le gore o nyake go dira dilo ka moka ka nako e tee, kgetha tšeo o ka thomago ka tšona pele. (Die. 11:2) Mokgwa o mongwe wo o ka šomago šo: Ngwala dilo tšeo o nyakago go di kaonefatša, ke moka o kgethe selo se tee goba tše pedi tšeo o nyakago go thoma ka tšona pele. Ke moka o tla kaonefatša tše dingwe ka morago. O ka thoma kae?

Go e na le gore o leke go diriša se sengwe le se sengwe seo o ithutago ka nako e tee, o ka ipeela dipakane. Mohlomongwe o ka naganišiša ka ntlha e tee goba tše pedi (Bona dirapa 13-14)


14. Ke dilo dife tšeo o ka thomago pele ka go di dira?

14 Thoma ka selo seo go ka bago bonolo go se kaonefatša. Goba o ka thoma ka go kaonefatša moo o bonago gore o hloka go kaonefatša ka pelapela. Ge e ba o bone gore o swanetše go lokiša kae, dira nyakišišo ka dikgatišong tša rena, mohlomongwe o ka diriša Watch Tower Publications Index goba Tlhahlo ya go Dira Nyakišišo ya Dihlatse tša Jehofa. Rapela Jehofa gore a go thuše a go nee “kganyogo le matla a gore [o] dire dilo tšohle tšeo a di ratago.” (Bafil. 2:13) Ke moka leka go diriša dilo tšeo o ithutilego tšona. Ge o dutše o bona gore o dira tšwelopele, o tlo kgona go ba le matla a go dira diphetogo tše dingwe. Ge o bona o kgonne go kaonefatša seka se itšego sa Bokriste goba o kgonne go tlogela mokgwa o itšego, o tlo ba le matla a go tšwela pele o dira diphetogo.

LENTŠU LA MODIMO A E BE LEO “LE ŠOMAGO GO LENA”

15. Bahlanka ba Jehofa ba fapana bjang le batho ba bangwe bao ba balago Beibele? (1 Bathesalonika 2:13)

15 Batho ba bangwe ba bolela gore ba badile Beibele ga ntšhi. Eupša na ba dumela seo e se rutago? Na ba lekile go phela ka go dumelelana le seo Beibele e se rutago goba go dira diphetogo maphelong a bona? Gantšhi karabo ke aowa. Eupša batho ba Modimo ba diriša seo ba ithutilego sona ka Beibeleng! Go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga re tšea Beibele “kamoo ruri [e] lego ka gona, e le lentšu la Modimo.” Re dira sohle seo re ka se kgonago go diriša dilo ka moka tšeo re ithutago tšona ka Beibeleng.—Bala 1 Bathesalonika 2:13.

16. Re ka thušwa ke’ng gore re be badiri ba Lentšu?

16 Gantšhi ga go bonolo go bala Lentšu la Modimo le go diriša seo o ithutilego sona. Re ka thatafalelwa ke go hwetša nako ya go bala Beibele. Goba re ka bala ka lebelo, ke moka ra palelwa le ke go naganišiša ka seo re ithutago sona. Goba re ka imelwa ke go bona diphetogo tšeo re swanetšego go di dira. Bothata bjo bongwe le bjo bongwe bjoo o kopanago le bjona bo na le tharollo. Jehofa o tlo go thuša. Eka re ka amogela thušo yeo Jehofa a re neago yona ra se be bakwi bao ba lebalago, eupša ra ba badiri ba Lentšu. Ga go pelaelo gore ge re ka bala lentšu la Modimo le go le diriša maphelong a rena, re tlo dula re thabile.—Jak. 1:25.

KOPELO 94 Go Leboga Lentšu la Modimo

a Bogela bidio yeo e rego Seo Dithaka tša Gago di se Bolelago—Go Bala Beibele go jw.org/nso