1. Re ka bontšha bjang gore re kwa Modimo le mebušo?

BEIBELE e re ruta gore re kwe mebušo ya batho, eupša e bile e re botša gore swanetše go dula re ekwa Modimo. (Ditiro 5:29; Tito 3:1) Se se kgonega bjang? Jesu o hlalositše molao wa motheo wo o re thušago go tseba motho yo re swanetšego go mo kwa. O boletše gore re swanetše go nea “Kesara tša Kesara eupša Modimo [re] mo nee tša Modimo.” ^[1] (Bona tlhaloso.) (Mateo 22:21) Re nea “Kesara tša Kesara” ge re latela melao ya mmušo, re hlompha bahlankedi ba mmušo e bile re lefa metšhelo. (Baroma 13:7) Lega go le bjalo, ge e ba mmušo o re botša gore re dire selo seo Modimo a sa nyakego re se dira, ga re se dire, eupša ka mehla re dira bjalo ka tsela yeo e bontšhago tlhompho.

2. Re bontšha bjang gore ga re tšee lehlakore ditabeng tša dipolotiki tša lefase?

² Tsela e nngwe yeo ka yona re neago ‘Modimo tša Modimo’ ke ka go se thekge dipolotiki tša lefase le. Ga re tšee lehlakore ditabeng tše. (Jesaya 2:4) Ka ge Jehofa a dumelela mebušo ya batho gore e buše, ga re e ganetše. Le gona, ga re tsenye letsogo medirong le ge e le efe ya go bontšha gore re rata naga ya gabo rena  goba setšhaba sa gabo rena. (Baroma 13:1, 2) Ga re leke go fetoša mebušo goba go leka go thekga boradipolotiki, e bile ga re boute dikgethong tša dipolotiki goba ra ba boradipolotiki.

3. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re sa tšee lehlakore ditabeng tša lefase le?

³ Modimo o re neile mabaka a mantši a gore re se tšee lehlakore ditabeng tša lefase le. Lebaka le lengwe ke gore re ekiša Jesu, yo e bego ‘e se karolo ya lefase.’ Le ka mohla ga se a ka a tšea lehlakore dipolotiking goba dintweng. (Johane 6:15; 17:16) Lebaka le lengwe ke gore re thekga Mmušo wa Modimo. Ka ge re sa thekge mebušo ya batho, re bolela ka letswalo le le hlwekilego gore Mmušo wa Modimo ke wona o nnoši o tlago go rarolla mathata a batho. Madumedi a maaka a tšea lehlakore dipolotiking gomme se se aroganya batho. Eupša ka ge re sa tšee lehlakore ditabeng tša lefase, re boteeng le bana babo rena le dikgaetšedi lefaseng ka bophara.—1 Petro 2:17.

4. (a) Re tseba bjang gore go se tšee lehlakore ditabeng tša lefase go tlo ba thata kudu? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go itokišeletša gona bjale go dula re sa tšee lehlakore ditabeng tša lefase?

⁴ Re ka ba re dula lefelong leo batho ba gona ba se nago taba le gore re thekga dipolotiki goba ga re di thekge. Eupša ge re dutše re batamela bofelong bja tshepedišo ya Sathane, go tlo ba thata kudu gore re dule re sa tšee lehlakore. Lehono batho e šetše e le bao “ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe” le “ba hlogothata,” gomme ba tla arogana le go feta. (2 Timotheo 3:3, 4) Ba bangwe ba bana babo rena ba šetše ba kgomilwe ke diphetogo tšeo di sa letelwago tša dipolotiki dinageng tša gabo bona. Ke ka baka leo re swanetšego go itokišeletša gona bjale gore re tle re dule re sa tšee lehlakore gaešita le boemong bjo thata. Anke re ahlaahleng dilo tše nne tšeo re ka di dirago gore re itokiše.

5. Jehofa o lebelela mebušo bjang?

⁵ Tsela e nngwe yeo ka yona re ka itokišago gona bjale go dula re sa tšee lehlakore ke gore re lebelele mebušo ya lefase ka tsela yeo Jehofa a e lebelelago ka yona. Ge Jehofa a be a bopa batho, ga se a nea motho matla a gore a buše motho yo mongwe. (Jeremia 10:23) O lebelela batho ka moka e le lapa letee. Eupša mebušo e arogantše batho ka go bolela gore ditšhaba tša yona di phala tša mebušo e mengwe. Gaešita le ge mebušo e ka bonagala e lokile, e ka se kgone go rarolla mathata ka moka. Le gona, e fetogile manaba a Mmušo wa Modimo, woo o thomilego go buša ka 1914. Kgauswinyane, Mmušo wo o tla fediša mebušo ka moka.—Bala Psalme 2:2, 7-9.

6. Re swanetše go swara bjang bao ba nago le matla a taolo mmušong?

⁶ Modimo o dumeletše gore mebušo ya batho e be gona ka gobane e kgona go dira gore go be le khutšo le taolo ka tekanyo e itšego. Se se re thuša gore re bolele ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. (Baroma 13:3, 4) E bile Modimo o re botša gore re rapelele bao ba nago le matla a taolo e le gore re kgone go mo rapela ka khutšo. (1 Timotheo  2:1, 2) Ge re sa swarwe gabotse, re ka kgopela thušo go bao ba nago le matla a taolo mmušong. Se ke seo Paulo a ilego a se dira. (Ditiro 25:11) Le ge Beibele e bolela gore Sathane o laola mebušo ya batho, ga go na moo e bolelago gore o laola motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le matla a taolo mmušong. (Luka 4:5, 6) Ka gona, le ka mohla ga se ra swanela go dira gore motho le ge e le ofe a nagane gore mohlankedi yo a itšego wa mmušo o laolwa ke Diabolo. Beibele e bolela gore ga se ra swanela go bolela gampe ka ba bangwe.—Tito 3:1, 2.

7. Re swanetše go phema kgopolo efe?

⁷ Re kwa Modimo ge re sa bontšhe go rata radipolotiki le ge e le ofe goba sehlopha le ge e le sefe sa dipolotiki, gaešita le ge dikgopolo tša bona di ka re hola. Ka dinako tše dingwe, go ka no se be bonolo gore re dire se. Ka mohlala, akanya batho ba rabela kgahlanong le mmušo wo o tlaišitšego batho kudu, go akaretša le Dihlatse tša Jehofa. Ke therešo gore wena o ka no se tlatše bao ba rabelago, eupša na o ka nagana gore marabele ao a dira gabotse gomme wa duma gore a atlege? (Baefeso 2:2) Ge e ba re nyaka go dula re sa tšee lehlakore, re swanetše go phema go nagana gore lehlakore le lengwe le nepile goba gore le phala le lengwe. Se se tla bonagatšwa ke seo re se bolelago le seo re se dirago.

8. Ge go eba thata gore re dule re sa tšee lehlakore, re ka ba bjang “šedi” fela re le “ba se nago molato”?

⁸ Tsela ya bobedi ya go dula re sa tšee lehlakore ke gore re “[be] šedi bjalo ka dinoga, fela [re] le ba se nago molato bjalo ka maeba.” (Bala Mateo 10:16, 17.) Re ba “šedi” ge re bona mathata a sa le kgole gomme ra itokišeletša go lebeletšana le wona. Le gona re ba ba “se nago molato” ge re dula re sa tšee lehlakore maemong ao a thata. Anke re ahlaahleng a mangwe a maemo ao gotee le seo re ka se dirago gore re dule re sa tšee lehlakore.

9. Re swanetše go ba šedi ka eng ge re boledišana le batho?

⁹ Dipoledišano. Re swanetše go ba šedi kudu ge batho ba thoma go bolela ditaba tša dipolotiki. Ka mohlala, ge re boledišana le motho yo a itšego ka Mmušo wa Modimo, re ka se bolele gore re dumelelana le dikgopolo goba dipono tša sehlopha se itšego sa dipolotiki goba tša moetapele yo a itšego, e bile re ka se bolele gore ga re dumelelane le tšona. Go e na le gore re bolele le motho yoo ka seo batho ba nyakago go se dira gore ba rarolle mathata a batho, re diriša Beibele go bontšha motho yoo kamoo Mmušo wa Modimo o tlago go a rarollela sa ruri. Ge e ba batho ba nyaka go tsoša kgang ka taba e itšego, e bjalo ka manyalo a batho ba bong bjo bo swanago goba go ntšha mpa, ba botše seo Lentšu la Modimo le se bolelago le kamoo wena o lekago go le latela bophelong bja gago. Ge e ba motho a bolela gore melao e itšego e swanetše go tlošwa goba go fetošwa, ga re eme le yena, e bile ga re gapeletše motho gore a fetoše kgopolo ya gagwe.

10. Re ka kgonthišetša bjang gore ga re tšee lehlakore ge re lebeletše ditaba goba re di bala?

¹⁰ Mekero ya ditaba. Ka dinako tše dingwe ditabeng go ka hlaloswa taba e itšego ka tsela yeo e tlogago e thekga lehlakore letee la taba. Se se direga kudu dinageng tšeo ditaba di laolwago ke mmušo. Ge e ba mekgatlo ya ditaba goba babegi ba ditaba ba tšea lehlakore, re swanetše go ba šedi gore re se ke ra thoma go nagana bjalo ka bona. Ka mohlala, ipotšiše gore: ‘Na ke thabela go theetša mmegi yo a itšego wa ditaba ka ge ke dumelelana le seo a se bolelago ka dipolotiki?’  E le go go thuša gore o dule o sa tšee lehlakore, phema go bogela goba go bala dipego tše dintši tšeo di tšeago lehlakore ditabeng tša dipolotiki. Go e na le moo, leka go hwetša dipego tšeo di sa tšeego lehlakore. Le gona, ka mehla o bapiše seo o se kwago le “mohlala wa mantšu a phedišago” ao a hwetšwago ka Beibeleng.—2 Timotheo 1:13.

11. Ke ka baka la’ng re ka thatafalelwa ke go dula re sa tšee lehlakore ge e ba re tšea dilo tšeo re nago le tšona di le bohlokwa kudu?

¹¹ Go rata dilo tše di bonagalago. Ge e ba re tšea tšhelete le dilo tšeo re nago le tšona di le bohlokwa kudu, re ka thatafalelwa ke go dula re sa tšee lehlakore. Ka morago ga ngwaga wa 1970, Dihlatse tše dintši tša Malawi di ile tša swanelwa ke go lahlegelwa ke dilo ka moka tšeo di bego di na le tšona ka ge di be di ganne go tsenela mokgatlo o itšego wa dipolotiki. Ka manyami, tše dingwe di be di sa nyake go tlogela bophelo bja tšona bja manobonobo. Kgaetšedi yo a bitšwago Ruth o gopola ka gore: “Ba bangwe ba ile ba tšhaba le rena eupša ka morago ba tsenela mokgatlo wa dipolotiki gomme ba boela gae ka gobane ba be ba sa nyake go kgotlelela bophelo bjo thata bja kampeng ya bafaladi.” Eupša ba bantši ba batho ba Modimo ga ba bjalo. Ba dula ba sa tšee lehlakore, gaešita le ge seo se ka dira gore ba be le tšhelete e nyenyane goba ba lahlegelwe ke sohle seo ba nago le sona.—Baheberu 10:34.

12, 13. (a) Jehofa o lebelela bjang batho? (b) Re ka tseba bjang gore re thoma go ikgantšha kudu ka naga ya gabo rena?

¹² Boikgogomošo. Go tlwaelegile gore batho ba ikgogomoše le go ikgantšha ka morafo wa gabo bona, setšo, motse goba naga ya gabo bona. Eupša Jehofa ga a nagane gore motho yo mongwe goba batho ba sehlopha se itšego ba phala ba bangwe. Go yena, re a lekana ka moka. Ke therešo gore Jehofa o re bopile re sa swane gomme re ka kgahlwa ke mehutahuta ya batho bao a ba bopilego. Ga a nyake gore re lahle setšo sa gabo rena. E bile ga a nyake gore re nagane gore re phala ba bangwe.—Baroma 10:12.

¹³ Le ka mohla ga se ra swanela go ikgantšha kudu ka naga ya gabo rena goba ka setšhaba sa gabo rena moo re bilego re nagana gore re phala ba bangwe ka moka. Ge e ba re ikwa ka tsela yeo, go ka ba thata kudu gore re dule re sa tšee lehlakore. Se se ile sa direga lekgolong la pele la nywaga. Bana babo rena ba bangwe ba Baheberu ba be ba sa sware bahlologadi ba Bagerika gabotse. (Ditiro 6:1) Re ka lemoga bjang ge e ba re thoma go ba le boikgantšho bja mohuta woo? Ge e ba kgaetšedi goba ngwanabo rena yo a tšwago lefelong le lengwe a go nea tšhišinyo e itšego, na o akgofela go nagana gore: ‘Rena re dira dilo gakaone mo,’ ke moka wa e gana? Ge e ba go le bjalo, gona gopola keletšo e bohlokwa yeo e rego: “Ka boikokobetšo le tšee gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.”—Bafilipi 2:3.

14. Thapelo e ka re thuša bjang, gomme ke mohlala ofe wa ka Beibeleng wo o hlatselago se?

¹⁴ Tsela ya boraro ya gore re dule re sa tšee lehlakore ke gore re ithekge ka Jehofa. Rapelela moya o mokgethwa, woo o ka dirago gore o se fele pelo e bile o be le boitshwaro.  Dika tše di tla go thuša ge e ba mmušo o dira selo se itšego seo se bontšhago go se botege goba go hloka toka. Kgopela Jehofa gore a go nee bohlale bja go lemoga boemo bjoo bo ka go thatafaletšago go dula o sa tšee lehlakore. Le gona mo kgopele gore a go thuše go dira seo se nepagetšego boemong bjoo. (Jakobo 1:5) O ka išwa kgolegong goba wa otlwa ka tsela e itšego ka baka la ge o botegela Jehofa. Ge e ba go ka ba bjalo, rapela Modimo gore a go nee sebete e le gore o kgone go hlalosetša ba bangwe ka tsela e kwagalago gore ke ka lebaka la eng o sa tšee lehlakore. O ka kgodišega gore Jehofa o tla go thuša gore o kgotlelele.—Bala Ditiro 4:27-31.

15. Beibele e ka re thuša bjang go dula re sa tšee lehlakore? (Bona le lepokisi leo le rego, “ Lentšu la Modimo le ba Thušitše Gore ba Dule ba sa Tšee Lehlakore.”)

¹⁵ Jehofa o re neile Beibele gore e re matlafatše. Naganišiša ka ditemana tšeo di tlago go go thuša gore o dule o sa tšee lehlakore. Leka go ithuta ditemana tše gomme o di gopole, ka gobane di tla go thuša nakong le ge e le efe ge o se wa swara Beibele. Le gona, Beibele e ka matlafatša kholofelo ya gago ka seo Modimo a se bolelago ka bokamoso. Go tseba seo Modimo a re holofetšago sona ka bokamoso go re thuša go kgotlelela tlaišo. (Baroma 8:25) Kgetha ditemana tše di hlalosago dilo tšeo o tlogago o nyaka go di thabela lefaseng le lefsa, ke moka o ipone o le moo.

16, 17. Re ka ithuta’ng mohlaleng wa bahlanka ba Modimo ba botegago bao ba ilego ba dula ba sa tšee lehlakore? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁶ Selo sa bone seo se tlago go re thuša go dula re sa tšee lehlakore ke go nagana ka mehlala ya bahlanka ba Jehofa bao ba botegago. Batho ba bantši ba mehleng ya ge go be go ngwalwa Beibele ba be ba na le sebete, gomme ba ile ba dira diphetho tše bohlale tšeo di ilego tša ba thuša gore ba dule ba sa tšee lehlakore. Nagana ka Shaderaka, Meshaka le Abedinego, bao ba ilego ba gana go rapela seswantšho seo se bego se emela mmušo wa Babilona. (Bala Daniele 3:16-18.) Pego ye ya Beibele e thuša Dihlatse tše dintši lehono gore di be le sebete gomme di gane go rapela folaga ya nageng yeo di dulago  go yona. Jesu ga se a ka a tsenatsena dipolotiki goba ditaba tše dingwe tšeo di aroganyago batho. O be a tseba gore mohlala wa gagwe o mobotse o tla thuša barutiwa ba gagwe. O itše: “Betang dipelo! Ke fentše lefase.”—Johane 16:33.

¹⁷ Mehleng ya rena, Dihlatse tše dintši di ile tša dula di sa tšee lehlakore. Tše dingwe tša tšona di ile tša tlaišwa, tša išwa dikgolegong, tša ba tša bolawa ka ge di ile tša dula di botegela Jehofa. Mehlala ya tšona e ka re thuša gore re be le sebete. Ngwanabo rena yo mongwe wa Turkey o itše: “Franz Reiter e be e le ngwanabo rena wa mofsa yoo a ilego a bolawa ka ge a ile a gana go ba karolo ya mašole a Hitler. Lengwalo leo a ilego a le ngwalela mmagwe bošegong bja pele ga ge a ka bolawa le bontšhitše gore o be a tloga a na le tumelo go Jehofa e bile a mmota kudu, gomme ke be ke nyaka go latela mohlala wa gagwe ge nka lebeletšana le teko e bjalo.” ^[2]—Bona tlhaloso.

18, 19. (a) Ditho tša phuthego ya geno di ka go thuša bjang gore o dule o sa tšee lehakore? (b) O ikemišeditše go dira’ng?

¹⁸ Bana babo rena le dikgaetšedi ba phuthegong ya geno ba ka go thuša gore o dule o sa tšee lehlakore ditabeng tša lefase. Tsebiša bagolo ge o le bothateng. Ba ka go nea keletšo e botse e tšwago ka Beibeleng. Le gona, ditho tša phuthego di ka go kgothatša ge e ba di tseba ka boemo bja gago. Di kgopele gore di go rapelele. Eupša le rena re swanetše go thekga bana babo rena le go ba rapelela. (Mateo 7:12) Ge o nyaka maina a bana babo rena bao ba lego dikgolegong, bala sehlogo seo se lego go jw.org/nso se se rego “Dihlatse tša Jehofa di Golegilwe ka Baka la Tumelo ya Tšona—Go ya ka Lefelo,” seo se lego ka tlase ga karolo e rego, DITABA > TŠA MOLAO. Kgetha maina a sego kae, ke moka o kgopele Jehofa gore a thuše bana babo rena ba le dikgaetšedi gore ba be le sebete gomme ba dule ba mmotegela.—Baefeso 6:19, 20.

¹⁹ Ge re dutše re batamela bofelong, re ka letela gore mebušo e re gapeletše gore re tšee lehlakore. Ke ka baka leo go tlogago go le bohlokwa gore re itokišeletše gona bjale gore re dule re sa tšee lehlakore lefaseng le leo le aroganego!