1. Pejana ga ge Petro a ka hlokofala, Jehofa o ile a mo diriša bjang?

 MOAPOSTOLA Petro o feditše mengwaga e mentši a hlankela Jehofa ka go botega. O ile a sepela le Jesu ge a be a eya go ruta batho ka Modimo. A ruta batho bao e bego e se Bajuda ka Modimo, gomme ka morago a ba yo mongwe wa sehlopha se bušago. O be a tseba gore o kgauswi le go hlokofala. Ka gona Jehofa o ile a mo fa mošomo o mongwe gape. Ka ngwaga wa bo 62-64 C.E., Jehofa o ile a mo diriša go ngwala mangwalo a mabedi a Beibele, e lego 1 Petro le 2 Petro. Petro o be a kganyoga gore mangwalo ao a thuše Bakriste ka morago ga ge yena a hlokofetše.—2 Pet. 1:​12-15.

2. Ke ka baka la’ng mangwalo ao Petro a a ngwadilego a be a tloga a hlokega?

² Petro o ngwadile mangwalo a a mabedi nakong ya ge badumedigotee le yena ba be ba“gateletšwe ke meleko e fapafapanego.” (1 Pet. 1:6) Batho ba babe ba be ba leka go ruta Bakriste dithuto tša maaka le gore ba se itshware gabotse. (2 Pet. 2:​1, 2, 14) Bakriste bao ba bego ba dula Jerusalema ba be ba le kgauswi le go bona “bofelo bja dilo tšohle,” e lego go bona ge madira a Baroma a fediša motse woo le tempele ya wona. (1 Pet. 4:7) Ga go pelaelo gore mangwalo a Petro a ile a thuša Bakriste go bona gore ba ka dira eng gore ba kgotlelele mathata ao ba bego ba na le ona ka nako yeo le ao ba bego ba tlo kopana le ona nakong e tlago. b

3. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahloba mangwalo a Petro?

³ Le ge Petro a be a ngwaletše Bakriste ba pele Mangwalo, Jehofa o ile a dira gore mangwalo ao e be karolo ya Beibele. Le rena  mangwalo ao a a re hola. (Baroma 15:4) Go no swana le Bakriste bao, le rena re phela lefaseng leo le tletšego batho bao ba sa itshwarego gabotse, moo go ka bago thata gore re hlankele Jehofa. Go oketša moo, le rena e se kgale re tlo bona masetlapelo a magolo ao a fetago ao a bilego gona nakong ya ge Jerusalema le tempele ya yona di be di senywa. Re hwetša dikgopotšo tše bohlokwa mangwalong a mabedi a Petro. Dikgopotšo tšeo di tlo re thuša gore re dule re letetše letšatši la Jehofa, gore re se ke ra tšhošwa ke seo batho ba se naganago goba ba se dirago le gore re rate ba bangwe go tšwa pelong. Le gona dikgopotšo tše di ka thuša bagolo go bona gore ba ka dira eng go thuša bana babo rena le dikgaetšedi gore ba dule ba tiile tumelong.

4. Go ya ka 2 Petro 3:​3, 4, ke’ng seo se ka re nyamišago?

⁴ Re phela le batho bao ba sa tshepego gore dilo tšeo Beibele e rego di tlo direga nakong e tlago, di tlo direga e le ka nnete. Batho bao ba re ganetšago ba ka re kwera ka gobane ke kgale re bolela gore bofelo bo a tla. Ba bangwe ba re bofelo bo ka se tsoge bo tlile. (Bala 2 Petro 3:​3, 4.) Ge re ka kwa mong wa ntlo, motho yo re šomago le yena goba wa leloko a re botša mantšu a go swana le a, re ka nyama kudu. Petro o re hlalosetša se se ka re thušago.

5. Ke eng seo se ka re thušago gore re dule re letetše bofelo re sa fele pelo? (2 Petro 3:​8, 9)

⁵ Batho ba bangwe ba ka nagana gore Jehofa o diega go fediša lefase le le lebe. Seo Petro a se boletšego se re thuša go dula re gopola gore tsela yeo Jehofa a lebelelago nako ka yona e fapane kgole le yeo batho ba e lebelelago ka yona. (Bala 2 Petro 3:​8, 9.) Mengwaga e sekete go Jehofa e swana le letšatši letee. Jehofa ga a re felele pelo e bile ga a nyake gore go be le motho yo a fedišwago. Eupša ge nako ya gagwe e fihla, lefase le tlo fedišwa. Nakong ye e šetšego, re na le tokelo ya go botša batho lefaseng ka moka ka Mmušo wa Modimo.

6. Re ka dira’ng gore re ‘dule re nagana’ ka letšatši la Jehofa? (2 Petro 3:​11, 12)

⁶ Petro o re eletša gore re dule re ‘nagana ka letšatši la Jehofa.’ (Bala 2 Petro 3:​11, 12.) Re ka dira seo bjang? Re ka dira seo ka go leka gore letšatši le lengwe le le lengwe re dule re nagana ka ditšhegofatšo tšeo Modimo a tlago go re fa tšona lefaseng le leswa. Ipone o hema moya o hlwekilego, o eja dijo tšeo di nago le phepo, o amogela bagwera ba gago le ba leloko bao ba tsošitšwego bahung, e bile o ruta batho bao ba phetšego kgalekgale ka go phethagala ga diporofeto tša ka Beibeleng. Go naganišiša ka dilo tše, go tlo go thuša gore o dule o letetše letšatši la Jehofa ka go se fele pelo, gwa go thuša le gore o kgodišege gore re phela mehleng ya bofelo. ‘Go tseba e sa le pele’ seo se tlago go direga nakong e tlago, go tlo re thuša gore re se ke ra “fapošwa” ke barutiši ba maaka.—2 Pet. 3:17.

7. Go tšhaba batho go ka re ama bjang?

⁷ Ka ge re tseba gore letšatši la Jehofa le batametše, re nyaka go dira sohle seo re ka se kgonago gore re botše batho ditaba tše dibotse. Eupša ka dinako tše dingwe, re ka dikadika go ba botša. Ka baka la’ng? Ka gobane re ka ba re tšhaba gore batho ba bangwe ba nagana eng ka rena goba ba ka re dira’ng. Seo se ile sa diragalela Petro. Bošegong bjoo Jesu a sekišitšwego ka bjona, Petro o ile a tšhaba go bolela gore ke yena yo mongwe wa barutiwa ba Jesu e bile o ile a latola Jesu. (Mat. 26:​69-75) Eupša ka morago Petro o ile a se sa tšhaba batho, a ba a ngwala gore: “Le se ke la boifa selo seo ba se boifago, le gona le se ke la tshwenyega.” (1 Pet. 3:14) Mantšu a Petro a re thuša go bona gore le rena re ka kgona go se tšhabe batho.

8. Re ka thušwa ke eng gore re se ke ra tšhaba batho? (1 Petro 3:15)

 ⁸ Re ka thušwa ke eng gore re se ke ra tšhaba batho? Petro o re botša gore: “Kgethagatšang Kriste e le Morena dipelong tša lena.” (Bala 1 Petro 3:15.) Le gona re ka naganišiša ka maemo le matla a Morena wa rena le Kgoši, Kriste Jesu. Ge e ba o ikwa o tšhoga ge o hwetša sebaka sa go botša ba bangwe ditaba tše dibotse, nagana ka Kgoši ya rena. Mmone ka leihlo la kgopolo a buša legodimong e bile a dikologilwe ke barongwa ba bantšintši. Gopola gore o na le “matla ka moka legodimong le lefaseng” le gore o tla ba le wena “matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:​18-20) Petro o re kgothaletša gore re ‘dule re loketše’ go lwela tumelo ya rena. Na o ka rata go botša batho ditaba tše tše dibotse mošomong, sekolong goba lefelong le itšego? Nagana pele gore o ka dira neng seo, gomme o lokišetše seo o tlago go se bolela. Rapela Jehofa o kgodišegile gore o tla go fa sebete sa gore o se ke wa tšhaba batho.—Dit. 4:29.

9. Nakong e nngwe, Petro o ile a palelwa bjang ke go bontšha lerato? (Bona le seswantšho)

⁹ Petro o ile a ithuta go rata batho ba bangwe. O be a le gona ge Jesu a be a re: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane.” (Joh. 13:34) Lega  go le bjalo, Petro o ile a gana go ja le bana babo le dikgaetšedi bao e bego e se Bajuda, ka gobane o be a tšhaba Bakriste ba Bajuda. Moapostola Paulo o ile a bolela gore seo Petro a se dirilego ke “boikgakanyo” goba boikaketši. (Bagal. 2:​11-14) Petro o ile a amogela phošollo yeo gomme a ithuta go yona. Mangwalong a gagwe a mabedi, Petro o ile a ngwala gore ga se ra swanela go no rata bana babo rena le dikgaetšedi, eupša re swanetše go ba bontšha gore re a ba rata.

10. Ke’ng seo se re thušago gore re rate bana babo rena le dikgaetšedi ka “lerato leo le hlokago boikaketši”? (1 Petro 1:22)

¹⁰ Petro o ile a re re swanetše go rata bana babo rena le dikgaetšedi “ka lerato la borwarre leo le hlokago boikaketši.” (Bala 1 Petro 1:22.) Re tlo kgona go bontšha bana babo rena le dikgaetšedi lerato leo ge e ba re ‘ekwa therešo.’ Therešo yeo e akaretša thuto ya gore “Modimo ga a bebe sefahlego.” (Dit. 10:​34, 35) Ge e ba re rata batho ba itšego ka phuthegong gomme ra se rate ba bangwe, re tla be re bontšha gore ga re kwe taelo ya Jesu ya gore re ratane. Go no swana le Jesu, ke nnete gore re ka ikwa re rata batho ba bangwe kudu go feta ba bangwe. (Joh. 13:23; 20:2) Eupša Petro o re gopotša gore re swanetše go leka ka thata go bontšhana “lerato la borwarre.” Re swanetše go rata bana babo rena ka gobane re lapa letee.—1 Pet. 2:17.

11. Go rata ba bangwe “ka mo go tseneletšego go tšwa pelong” go ra go re’ng?

¹¹ Petro o re kgothaletša gore re “[ratane] ka mo go tseneletšego go tšwa pelong.” Mo tabeng ye, go rata motho ka mo go “tseneletšego” go bolela go rata motho le ge go ka ba thata go mmontšha gore o a mo rata. Ka mohlala, o tla dira eng ge e ba ngwaneno a go kgopiša goba a go kweša bohloko? Ka tlhago, o ka nyaka go itefeletša go e na le go mmontšha gore o a mo rata. Eupša, Petro o ile a ithuta go Jesu gore Modimo ga a nyake batho ba go itefeletša. (Joh. 18:​10, 11) Petro o ile a ngwala gore: “Le se lefeletše bobe ka bobe goba go roga ka go roga. Go e na le moo, le šegofatše.” (1 Pet. 3:9) Ge o na le lerato le le tseneletšego o tlo kgona go bontšha batho bangwe kwelobohloko le go ba lebalela, gaešita le batho bao ba go kwešitšego bohloko.

12. (a) Go rata ba bangwe go tšwa pelong go re thuša gore re dire’ng? (b) Ka ge bidio yeo e rego, Hlokomelang Mpho e Botse ya Botee e bontšha, o ikemišeditše go dira’ng?

¹² Lengwalong la mathomo leo Petro a ilego a le ngwala, o dirišitše polelwana, “lerato le le tseneletšego.” Lerato leo le bipa “dibe tše dintši,” e sego dibe tše sego kae feela. (1 Pet. 4:8) Mohlomongwe Petro o ile a gopola thuto yeo Jesu a mo rutilego yona mengwageng yeo e bego e sa tšwa go feta ka taba ya go lebalela. Go ka direga gore ka nako yeo, Petro o be a ipona a lokile ge a be a re o tlo lebalela ngwanabo “gašupa.” Eupša Jesu o ile a mo ruta thuto yeo le rena e re holago, ya go lebalela “go fihla ga masomešupa-šupa,” e lego seo se bolelago gore re dule re lebalela. (Mat. 18:​21, 22) Ge e ba o kile wa palelwa ke go diriša keletšo ye, o se ke wa nyama! Ka ge bahlanka ka moka ba Jehofa ba se ba phethagala, le bona ka dinako tše dingwe, ba ile ba hwetša go le thata go lebalela ba bangwe. Selo se bohlokwa seo o ka se dirago gona bjale ke gore o dire sohle seo o ka se kgonago go lebalela bana beno le dikgaetšedi le go phela le bona ka khutšo. c

13. Ke’ng seo se ka dirago gore go be thata gore bagolo ba hlokomele bana babo bona le dikgaetšedi?

¹³ Ka morago ga gore Jesu a tsošwe bahung, ga go pelaelo gore Petro ga se a ka a lebala seo Jesu a mmoditšego sona ge a be a re: “Diša dinku tša ka tše dinyenyane.” (Joh. 21:16) Ge e  ba o le mogolo, seo Jesu a se boditšego Petro le wena se a go kgoma. Eupša ka dinako tše dingwe go ka ba thata gore bagolo ba hwetše nako ya go dira dikabelo tša bona tše bohlokwa. Bagolo ba swanetše go thoma pele ka go kgonthišetša gore ba malapa a bona ba na le dilo tšeo ba di hlokago, ba ikwa ba ratwa e bile ba na le segwera se sebotse le Jehofa. Le gona, ba etelela pele modirong wa go bolela ditaba tše dibotse, e bile ba a lokišetša le go nea dipolelo dibokeng, dikopanong tša tikologo le tša selete. Ba bangwe ba šoma Dikomiting tša go Hloma Kwano le Dipetlele goba Lefapheng la LDC. Ruri bagolo ba dula ba swaregile!

14. Bagolo ba ka thušwa ke’ng gore ba hlokomele bana babo bona le dikgaetšedi? (1 Petro 5:​1-4)

¹⁴ Petro o ile a eletša bagolo gotee le yena gore, “Dišang mohlape wa Modimo.” (Bala 1 Petro 5:​1-4.) Ge e ba o le mogolo, re a tseba gore o rata bana beno le dikgaetšedi e bile o nyaka go ba hlokomela. Eupša ka dinako tše dingwe o ka ikwa o lapile goba o swaregile kudu moo o ka se kgonego go phetha kabelo yeo. O ka dira’ng? Botša Jehofa kamoo o ikwago ka gona. Petro o ngwadile gore: “Ge e ba motho a hlankela, a hlankele a ithekgile ka matla ao Modimo a a neago.” (1 Pet. 4:11) Bana beno le dikgaetšedi ba ka ba ba na le mathata ao a ka se rarollegego gona bjale. Eupša gopola gore “modiši yo mogolo,” e lego Jesu Kriste, a ka ba thuša go feta kamoo wena o ka ba thušago ka gona. A ka ba thuša gona bjale le lefaseng le leswa. Modimo o no kgopela bagolo gore, ba rate bana babo bona le dikgaetšedi, ba ba hlokomele e bile ba be “mehlala go mohlape.”

15. Mogolo yo mongwe o bontšha bjang gore o hlokomela bana babo le dikgaetšedi? (Bona le seswantšho.)

¹⁵ William, yo a nago le mengwaga e mentši e le mogolo, o kwešiša bohlokwa bja go hlokomela bana babo le dikgaetšedi. Ge leuba la bolwetši bja COVID-19 le be le thoma, yena le bagolo ba bangwe ba phuthegong ya gabo ba ile ba ikemišetša go boledišana le yo mongwe le yo mongwe wa sehlopheng sa bona beke e nngwe le e nngwe. Ge a hlalosa lebaka la seo, o itše: “Bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi ba be ba dula ba nnoši ka magaeng a bona, seo se be se ka dira gore ba nagane kudu e bile dilo tšeo ba bego ba ka di nagana di be di ka ba nyamiša.” Ge Mokristegotee le William a be a na le mathata, William o be a mo theetša gabotse e bile a nyaka go tseba gore o tshwenywa ke eng le gore o hloka’ng. Gantši o be a diriša dibidio tšeo di lego wepesaeteng ya rena gore a  thuše Mokristegotee le yena. O re: “Gona bjale bana babo rena le dikgaetšedi ba hloka go hlokomelwa kudu go feta peleng. Re šoma ka thata gore re thuše batho go ithuta ka Jehofa, ka gona re swanetše go dira se se swanago e le gore re hlokomele mohlape wa Jehofa ka go o thuša gore o dule o le ka phuthegong.”

16. Re ka diriša bjang dilo tšeo re ithutilego tšona mangwalong a Petro?

¹⁶ Re ithutile dilo tše sego kae feela mangwalong a mabedi ao Petro a a ngwadilego. Mohlomongwe le wena o bone moo o ka kaonefatšago gona. Ka mohlala, o ka ipha nako ya go dula o naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo re tlago go di hwetša lefaseng leswa. Na o šetše o ipeetše pakane ya gore o botše batho ditaba tše dibotse ge o le mošomong, sekolong goba lefelong le itšego? Na o bona dilo tšeo o ka di dirago e le gore o oketše tsela yeo o ratago bana beno le dikgaetšedi ka yona? Lena bagolo, na le ikemišeditše go hlokomela dinku tša Jehofa ka go rata le ka mafolofolo? Ge o dutše o itlhahloba, o tlo bona gore o na le mafokodi a itšego, upša o se ke wa nyama. Ka baka la’ng? Ka gobane ‘Morena o botho,’ e bile o tla go thuša gore o kaonefatše. (1 Pet. 2:3) Petro o re kgodiša gore: “Modimo . . . o tla fetša go tlwaetšwa ga lena, o tla le tiiša, o tla le matlafatša.”—1 Pet. 5:10.

17. Mafelelo e tla ba afe ge e ba re dula re botega e bile re dumelela Jehofa gore a re tlwaetše?

¹⁷ Ka nako e nngwe, Petro o ile a ikwa a sa swanelege go ba kgauswi le Jesu. (Luka 5:8) Eupša ka ge Jehofa le Jesu ba be ba rata Petro e bile ba mo thekga, o ile a šoma ka thata gore a dule a latela Kriste. Ka gona Jehofa o ile a dumelela Petro “go tsena mmušong o sa felego wa Morena le Mophološi wa rena Jesu Kriste.” (2 Pet. 1:11) Ruri wo e bile moputso o mogolo! Ge o ka dula o botega go swana le Petro gomme wa dumelela Jehofa a go tlwaetša, le wena o tlo hwetša moputso wa bophelo bjo bo sa felego. ‘Tumelo ya gago e ka dira gore o phološwe.’—1 Pet. 1:9.