1. Ke’ng seo se ka re thušago gore re thabele go ithuta ka boporofeta bja Beibele?

 NGWANABO RENA wa moswa yo a bitšwago Ben o re: “Ke rata go ithuta ka boporofeta bja Beibele.” Na o dumelelana le yena? Goba na o nagana gore go thata go kwešiša boporofeta bja Beibele? Ka dinako tše dingwe o ka ikwa eka go ithuta ka boporofeta bja Beibele go a tšwafiša. Eupša ge o dutše o ithuta gore ke ka baka la’ng Jehofa a dumeletše boporofeta bo eba gona ka Lentšung la gagwe, o ka thoma go bo rata.

2. Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se?

² Sehlogong se re tlo kwa gore ke ka baka la’ng re swanetše go ithuta ka boporofeta bja ka Beibeleng le gore re ka ithuta bjona bjang. Re tlo kwa ka diporofeto tše pedi tšeo di lego ka Pukung ya Daniele, ra bona le gore go di kwešiša go ka re thuša bjang gona bjale.

3. Re swanetše go dira’ng e le gore re kgone go kwešiša boporofeta bja Beibele?

³ Re swanetše go kgopela thušo e le gore re kgone go kwešiša boporofeta bja Beibele. Nagana ka mohlala wo. A re re o etela lefelo le lengwe leo o sa le tsebego gabotse mola mogwera wa gago yo o sepelago le yena a le tseba gabotse. O tseba gabotse moo le lego gona le gore tsela e nngwe le e nngwe e le iša kae. Ga go pelaelo gore o tlo thabela gore mogwera wa gago o dumetše go sepela le wena. Ka mo go swanago, Jehofa o swana le mogwera yo a re thušago, e bile o tseba le gore go tlo direga’ng nakong e tlago. Ka gona e le gore re kwešiše boporofeta bja Beibele re swanetše gore ka boikokobetšo re kgopele thušo ya Jehofa.—Dan. 2:28; 2 Pet. 1:19, 20.

4. Ke ka baka la’ng Jehofa a dumeletše boporofeta gore bo ngwalwe ka Lentšung la gagwe? (Jeremia 29:11) (Bona le seswantšho.)

 ⁴ Go swana le motswadi yo mongwe le yo mongwe, Jehofa o nyaka gore bana ba gagwe ba be le bokamoso bjo bo thabišago. (Bala Jeremia 29:11.) Eupša go fapana le batho, Jehofa a ka re botša gore go tlo direga eng nakong e tlago. Le gona o dula a nepile. O dumeletše boporofeta gore bo ngwalwe ka Lentšung la gagwe gore re kgone go tseba ka ditiragalo tše bohlokwa tšeo di tlo diregago le pele di ka direga. (Jes. 46:10) Boporofeta bja ka Beibeleng ke mpho e lerato go tšwa go Tatago rena wa legodimong. Bjale ke eng seo se ka go kgodišago gore dilo tšeo go boletšwego ka tšona ka Beibeleng di tlo direga e le ka nnete?

5. Baswa ba ka ithuta’ng phihlelong ya ngwanabo rena Max?

⁵ Baswa ba rena bao ba sa tsenago sekolo, gantši ba ba gare ga batho bao ba sa hlomphego Beibele. Dilo tšeo ba di dirago le tšeo ba di bolelago di ka thoma go dira gore baswa ba Bakriste ba thome go belaela dithuto tša Beibele. Nagana ka phihlelo ya ngwanabo rena yo a bitšwago Max. O re: “Ge ke be ke sa tsena sekolo, ke ile ka thoma go belaela ge e ba re le bodumeding bja therešo le ge e ba ruri Beibele e le Lentšu la Modimo.” Batswadi ba gagwe ba ile ba dira’ng? O re, “Ba ile ba iša maswafo fase le ge ke be ke tseba gore ba tshwenyegile.” Batswadi ba Max ba ile ba mo araba ba diriša Beibele. Max le yena o ile a dira se sengwe. O re, “Ke ile ka thoma go ithuta boporofeta bja ka Beibeleng, gomme ka boledišana le bana ba bangwe ka seo ke ithutilego sona.” Go bile le mafelelo afe? Max o re: “Ka morago ke ile ka kgodišega gore Beibele e buduletšwe ke Modimo!”

6. O swanetše go dira’ng ge e ba o belaela, gona ka baka la’ng?

⁶ O se ke wa ikwa molato ge e ba go swana le Max o thoma go belaela gore Beibele e bolela therešo. O swanetše go dira se sengwe kapelapela. Go belaela go ka swantšhwa le ruse. Ge o ka se e tloše ka pelapela e ka go senyetša dilo tše bohlokwa. Ge e ba o nyaka go tloša “ruse” tumelong ya gago o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke dumela seo Beibele e se bolelago ka bokamoso?’ Ge e le gore ga o kgodišege ka selo se itšego, gona o swanetše go ithuta ka boporofeta bja Beibele bjo bo šetšego bo phethagetše. O ka dira bjang seo?

7. Daniele o re beetše mohlala ofe wa go ithuta ka boporofeta? (Daniele 12:10) (Bona le seswantšho.)

⁷ Daniele o re beetše mohlala o mobotse wa go ithuta ka boporofeta. O be a na le maikemišetšo a mabotse a go nyaka go tseba therešo. Daniele o be a ikokobeditše, a tseba gore Jehofa o tlo thuša bao ba mo tsebago le bao ba phelago ka melao ya gagwe e hlwekilego gore ba kwešiše. (Dan. 2:27, 28; bala Daniele 12:10.) O ile a bontšha gore o ikokobeditše ka go ithekga ka Jehofa. (Dan. 2:18) Daniele o be a sa no kga ka godimo ge a ithuta. O be a dira nyakišišo ka mangwalong a buduletšwego ao a bego a le gona ka nako yeo. (Jer. 25:11, 12; Dan. 9:2) O ka ekiša bjang Daniele?

8. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba gana go dumela gore boporofeta bja ka Beibeleng bo a phethagala, gona rena re swanetše go dira’ng?

 ⁸ Ipotšiše gore ke ka baka la’ng o ithuta ka boporofeta bja Beibele. Na o ithuta ka boporofeta bja Beibele ka gobane o tloga o nyaka go tseba ge e ba seo o ithutago sona e le therešo? Gona Jehofa o tla go thuša. (Joh. 4:23, 24; 14:16, 17) Eupša ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba ka nyaka go ithuta ka boporofeta? Ka gobane ba nyaka go swaya Beibele diphošo. Ka go dira bjalo, ba nagana gore ge e ba Beibele e sa tšwe go Modimo ba ka kgona go itirela diphetho tša kamoo ba ka phelago ka gona. Eupša rena re swanetše go ba le maikemišetšo a mabotse ge re ithuta ka boporofeta. Go oketša moo re swanetše go ba le seka se sengwe se bohlokwa gore re kgone go kwešiša boporofeta bja Beibele.

9. Go nyakega seka sefe gore o kgone go kwešiša boporofeta bja Beibele? Hlalosa.

⁹ Eba le boikokobetšo. Jehofa o tshepiša go thuša batho bao ba ikokobeditšego. (Jak. 4:6) Ka gona re swanetše go mo kgopela gore a re thuše go kwešiša boporofeta bja Beibele. Ge e ba re ikokobeditše, re tlo leboga le thušo yeo e tšwago go mohlanka yo a botegago yoo Jehofa a mo dirišago go re nea dijo tša moya ka nako yeo e swanetšego. (Luka 12:42) Jehofa ke Modimo wa thulaganyo ka gona ke mo go kwagalago go dumela gore o diriša tsela e tee feela go re thuša go kwešiša ditherešo tšeo di lego ka lentšung la gagwe.—1 Bakor. 14:33; Baef. 4:4-6.

10. Mohlala wa Esther o go ruta’ng?

¹⁰ O se ke wa kga ka godimo. Kgetha boporofeta bjo bo go kgahlago ke moka o dire nyakišišo ka bjona. Se ke seo kgaetšedi yo a bitšwago Esther a se dirilego, o be a nyaka go tseba ka mo go oketšegilego ka go tla ga Mesia. O re: “Ge ke be ke na le mengwaga e 15, ke ile ka dira nyakišišo go bona ge e ba boporofeta bjo bo ngwadilwe pele Jesu a ka tla lefaseng.” O ile a kgodišega le go ithuta dilo tše dintši ge a be a bala ka Mangwalo a go Phuthwa a Lewatle le le Hwilego. O re: “A mangwe a ona a ngwadilwe pele Jesu a ka tla lefaseng. Ka gona boporofeta bjo bo be bo swanetše go ba bo etšwa go Modimo.” Esther o re: “Dilo tše dingwe ke be ke swanetše go di bala ka makga a mmalwa pele nka di kwešiša.” Eupša o thabišwa ke gore o ile a dira maiteko ao. Ka morago ga go ithuta ka boporofeta bja Beibele ka mo go tseneletšego, o itše: “Ke kgona go bona ka mahlo a ka gore seo Beibele e se bolelago ke nnete!”

11. Go tshepa gore seo Beibele e se bolelago ke therešo go re hola bjang?

¹¹ Ge re bona kamoo boporofeta bjo bongwe bjo bo lego ka Lentšung la Modimo bo šetšego bo phethagetše ka gona, re kgona go tshepa Jehofa le tsela yeo a re hlahlago ka yona. Go oketša moo, boporofeta bja ka Beibeleng bo re thuša gore re be le pono e botse ka bokamoso go sa šetšwe mathata ao re kopanago le ona. A re boledišaneng ka diporofeto tše pedi tšeo di boletšwego ke Daniele, tšeo di phethagalago mo mehleng ya rena. Go kwešiša diporofeto tše go ka re thuša gore re dire diphetho tše bohlale.

12. Maoto a ‘tšhipi e tswakanego le letsopa’ a emela eng? (Daniele 2:41-43)

¹² Bala Daniele 2:41-43. Torong yeo Daniele a e hlaloseditšego Kgoši Nebukadinetsara, maoto a seswantšho seo kgoši e se bonego, a dirilwe ka ‘tšhipi e tswakanego le letsopa.’ Ge re bapetša boporofeta bjo le boporofeta bjo bongwe bjo bo lego ka Pukung ya Kutollo, re ka phetha ka gore maoto ao a emela mmušo wa Maisimane le Maamerika wo o bušago lefase ka moka lehono. Ge Daniele a bolela ka mmušo woo o re: “Karolo e nngwe ya mmušo woo e tla ba e tiilego gomme e nngwe ya ba e fokolago.” Ke ka baka la’ng karolo e nngwe e le e fokolago? Ka gobane batho ba tlwaelegilego bao ba swantšhetšwago ke letsopa, ba fokodiša bokgoni bja wona bja go buša ka matla a swanago le a tšhipi. b

13. Re ithuta ditherešo dife tše bohlokwa boporofeteng bjo?

¹³ Re ithuta ditherešo tše bohlokwa go seswantšho seo Daniele a se hlalositšego. E bile re ka ithuta dilo tše dintši tšeo di bolelwago ke maoto a seswantšho seo. Sa pele, mmušo wa Maisimane le Maamerika o bontšhitše gore o na le matla ka tsela e itšego. Ka mohlala, o ile wa fenya Ntwa ya Pele le ya Bobedi ya Lefase. Eupša mmušo woo o fetšwa matla ke dilo tšeo di diregago dinageng tša gabo wona, e lego dintwa tšeo di lego magareng ga badudi le mmušo. Sa bobedi, mmušo wa Maisimane le Maamerika e tlo ba wa mafelelo wa go buša lefase pele Mmušo wa Modimo o fediša mebušo ka moka ya batho. Le ge mebušo e mengwe e ka lwa le mmušo wa Maisimane le Maamerika, e ka se kgone go o tšeela legato. Re tseba se ka gobane “leswika” leo le emelago Mmušo wa Modimo le tlo pšhatla dinao tšeo di emelago mmušo wa Maisimane le Maamerika.—Dan. 2:34, 35, 44, 45.

14. Go kwešiša boporofeta bja mabapi le dinao tšeo di dirilwego ka tšhipi yeo e tswakanego le letsopa, go ka re thuša bjang go dira diphetho tše bohlale?

¹⁴ Na o kgodišegile gore boporofeta bja Daniele bja mabapi le dinao tšeo di dirilwego ka tšhipi yeo e tswakanego le letsopa ke therešo? Ge e ba go le bjalo, seo se tlo kgoma tsela yeo o phelago ka yona. O ka se swarege ka go leka go dira tšhelete e ntši, mola o tseba gore lefase le le lebe le tlo fedišwa e se kgale. (Luka 12:16-21; 1 Joh. 2:15-17) Go kwešiša boporofeta bjo go tlo go thuša le gore o bone bohlokwa bja go bolela ditaba tše dibotse le go ruta. (Mat. 6:33; 28:18-20) Ka morago ga go ithuta ka boporofeta bjo o ka ipotšiša gore, ‘Na diphetho tšeo ke di dirago di bontšha gore ke kgodišegile gore e se kgale Mmušo wa Modimo o tlo fediša mebušo ka moka ya batho?

15. Lehono “kgoši ya leboa” le “kgoši ya borwa” ke bomang? (Daniele 11:40)

¹⁵ Bala Daniele 11:40. Lengwalo la Daniele kgaolo 11 le bolela ka dikgoši tše pedi goba mebušo ya dipolotiki, yeo e lwelago go buša lefase. Ge re bapetša boporofeta bjo le bjo bongwe bjo bo lego ka Beibeleng re ka re “kgoši ya leboa” ke Russia le dinaga tšeo di dirišanago le yona, gomme “kgoši ya borwa” ke Mmušo wa Maisimane le Maamerika. c

16. “Kgoši ya leboa” e swara batho ba Modimo bjang?

¹⁶ “Kgoši ya leboa” e tlaiša batho ba Modimo bao ba phelago ka tlase ga pušo ya yona.  Dihlatse tše dingwe di a itiwa le go lahlelwa kgolegong ka baka la tumelo ya tšona. Tumelo ya bana babo rena e a tia, go e na le gore ba tšhošwe ke dilo tšeo di dirwago ke “kgoši ya leboa.” Ka baka la’ng? Ka gobane bana babo rena ba a tseba gore go tlaišwa ga bahlanka ba Modimo go phethagatša boporofeta bjo bo ngwadilwego ke Daniele. d (Dan. 11:41) Go tseba se go ka dira gore kholofelo ya rena e tie le gore re dule re botegela Jehofa.

17. Bahlanka ba Modimo bao ba phetšego ka tlase ga pušo ya “kgoši ya borwa” ba ile ba lebeletšana le mathata afe?

¹⁷ Nakong e fetilego, “kgoši ya borwa” le yona e ile ya hlasela bahlanka ba Jehofa ka go lebanya. Ka mohlala, mathomong a lekgolong la bo 20 la mengwaga, bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba golegwa ka baka la go se tšee karolo ditabeng tša dipolotiki e bile bana ba bangwe ba Dihlatse ba be ba rakwa sekolong ka mabaka a swanago. Lehono bahlanka ba Jehofa bao ba phelago ka tlase ga pušo ya kgoši  ya borwa ba lebeletšana le diteko tšeo di lekago tumelo ya bona. Ka mohlala, nakong ya dikgetho Mokriste a ka lekega go thekga mokgatlo o itšego wa dipolotiki goba radipolotiki yo mongwe. A ka no se tšee karolo dikgethong eupša a tšea lehlakore ka pelong ya gagwe le ka monaganong. Go bohlokwa kudu gore re se ke ra tšea lehlakore ditabeng tša dipolotiki ka dilo tšeo re di dirago le tšeo re di naganago!—Joh. 15:18, 19; 18:36.

18. Re swanetše go arabela bjang ge re bona “kgoši ya leboa” le “kgoši ya borwa” di elwa? (Bona le seswantšho.)

¹⁸ Batho bao ba sa tshepego boporofeta bja Beibele ba ka tšhoga kudu ge ba bona “kgoši ya borwa” “e elwa” le “kgoši ya leboa.” (Dan. 11:40) Dikgoši tše ka bobedi di na le dipomo tše matla tšeo di ka bolayago batho ka moka mo lefaseng. Eupša re a tseba gore Jehofa a ka se dumelele seo se direga. (Jes. 45:18) Ka gona, ntwa yeo e lego magareng ga “kgoši ya leboa” le “kgoši ya borwa” e tiiša tumelo ya rena go e na le gore e re tšhoše. E bile e bontšha gore tshepedišo ye ya dilo e kgauswi le go fihla bofelong.

19. Ke eng seo re swanetšego go se lemoga ka boporofeta?

¹⁹ Ga re tsebe gore diporofeto tše dingwe tša ka Beibeleng di tlo phethagala bjang. Moporofeta Daniele le yena o be a sa kwešiše tše dingwe tša dilo tšeo a bego a di ngwala. (Dan. 12:8, 9) Eupša taba ya gore ga re kwešiše boporofeta bjo itšego, ga e bolele gore bo ka se phethagale. Ga re belaele gore Jehofa o tlo re utollela seo re swanetšego go se tseba ka nako ya maleba go swana le ge a dirile nakong e fetilego.—Amose 3:7.

20. Ke diporofeto dife tša ka Beibeleng tše di kgahlišago tšeo di tlago go phethagala e se kgale, gona rena re swanetše go tšwela pele re dira’ng?

²⁰ Go tlo ba le kgoeletšo ya gore “go na le khutšo le polokego.” (1 Bathes. 5:3) Ke moka mekgatlo ya lefase ya dipolotiki e tlo lwa le bodumedi bja maaka gomme ya bo fediša. (Kut. 17:16, 17) Ka morago mekgatlo yeo ya hlasela bahlanka ba Modimo. (Hesek. 38:18, 19) Ditiragalo tše ka moka di tlo lebiša ntweng ya Haramagedone. (Kut. 16:14, 16) Re ka kgodišega gore dilo tše di tlo direga e se kgale. Ga bjale a re tšweleng pele re bontšha gore re leboga Tatago rena wa legodimong ka go ithuta ka boporofeta bja Beibele le go thuša batho ba bangwe go ithuta ka bjona.