1. Ke ka baka la’ng moapostola Paulo a ile a eletša Bakriste ba Baheberu gore ba kgothatšane ‘kudu’?

Lekgolong la pele la mengwaga, moapostola Paulo o ile a eletša Bakriste ba Baheberu ka gore: “A re hlokomelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana, kudukudu ka ge le bona letšatši le batamela.” (Baheb. 10:24, 25) Mohlomongwe bana babo rena bao ba ile ba ipotšiša gore ke ka baka la eng Paulo a ile a ba botša gore ba kgothatšane kudu. Pele mengwaga e mehlano e ka fela, ba ile ba bona gore ke ka baka la eng Paulo a ile a ba botša mantšu ao. Ka nako yeo, ba be ba bona gore letšatši la Jehofa la gore a fediše Jerusalema le be le le kgauswi. Ba ile ba lemoga gore ba be ba swanetše go tšhaba motseng woo, go etša ge Jesu a be a ba boditše. (Dit. 2:19, 20; Luka 21:20-22) Letšatši leo la Jehofa le ile la fihla ka 70 C.E. ge Baroma ba be ba fediša Jerusalema.

2. Ke ka baka la’ng lehono re swanetše go kgothatšana kudu?

² Lehono, re na le mabaka a kwagalago a go dumela gore letšatši  “le legolo le le boifišago kudu” la Jehofa le kgauswi. (Joele 2:11) Moporofeta Tsefanya o itše: “Letšatši le legolo la Jehofa le kgauswi. Le kgauswi e bile le akgofile kudu.” (Tsef. 1:14) Temošo yeo e sa šoma le lehono. Ka ge letšatši la Jehofa le batametše, Beibele e re kgothaletša gore re “hlokomelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse.” (Baheb. 10:24) Ka gona, e le gore re kgone go kgothatša bana babo rena ge ba hloka kgothatšo, re swanetše go tshwenyega ka bona kudu.

3. Moapostola Paulo o boletše’ng ka kgothatšo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

³ Beibele e re: “Pelaelo e lego pelong ya motho e tla e imela, eupša lentšu le lebotse le tla e thabiša.” (Die. 12:25) Ruri seo ke therešo. Ka moka ga rena re fela re hloka go kgothatšwa. Paulo o ile a bontšha gore gaešita le motho yo a nago le boikarabelo bja go kgothatša ba bangwe, le yena o hloka go kgothatšwa. O ile a ngwalela Bakriste bao ba dulago Roma gore: “Ke hlologetše go le bona, gore ke fetišetše mpho e itšego ya moya go lena e le gore le tiišwe; goba, go e na le moo, e le gore mo gare ga rena re kgothatšane ka tumelo ya rena, ya lena gotee le ya ka.” (Baroma 1:11, 12) Ee, gaešita le ge Paulo a be a kgothatša batho, le yena ka dinako tše dingwe o be a hloka go kgothatšwa.—Bala Baroma 15:30-32.

4, 5. Ke bomang bao re swanetšego go ba kgothatša lehono, gona ka baka la’ng?

⁴ Re swanetše go reta bana babo le dikgaetšedi bao ba lego tirelong ya nako e tletšego. Ba bangwe ba bona ke babulamadibogo ba botegago. Ba bantši ba bona ba itimile dilo tše dintši e le gore ba kgone go bula madibogo. Ba bangwe ba bao ba itimilego dilo tše dintši ke baromiwa, ditho tša lapa la Bethele, balebeledi ba tikologo le basadi ba bona gomme ba bangwe ba hlankela diofising tša bofetoledi. Bana babo rena ba ka moka, ba itimile dilo tše dintši e le gore ba fetše nako e ntši tirelong e kgethwa. Ka gona, re swanetše go ba kgothatša. Go oketša moo, go na le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nyakago go boela tirelong ya nako e tletšego, eupša ga bjale ga ba sa kgona go boela go yona. Le bona re swanetše go ba kgothatša.

⁵ Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba dulago ba se lenyalong ka gobane ba ekwa keletšo yeo e rego re nyale “feela Moreneng,” le bona re swanetše go ba kgothatša. (1 Bakor. 7:39) Ka mo go swanago, basadi bao ba šomago ka thata ba a thaba ge ba ekwa banna ba bona ba ba reta. (Die. 31:28, 31) Le gona, Bakriste bao ba dulago ba botega ge ba tlaišwa le ge ba babja, le bona ba hloka go kgothatšwa. (2 Bathes. 1:3-5) Jehofa le Kriste ba kgothatša bahlanka bao ka moka bao ba botegago.—Bala 2 Bathesalonika 2:16, 17.

6. Go ya ka Jesaya 32:1, 2, bagolo ba phetha mošomo ofe?

⁶ Bala Jesaya 32:1, 2. Re phela mehleng ya bofelo gomme se se ka dira gore re dule re nyamile. Ka gona, Jesu Kriste o diriša bana babo bao ba tloditšwego le “dikgošana” tšeo e lego ditho tša dinku tše dingwe go re kgothatša le go re hlahla. Dikgošana tše, tšeo e lego bagolo ba phuthego ga se “babuši” ba tumelo ya rena, eupša ke “badirišanigotee” le rena gore re thabe.—2 Bakor. 1:24.

7, 8. Ntle le gore bagolo ba kgothatše bana babo bona ka mantšu feela, ba swanetše go dira’ng se sengwe?

⁷ Moapostola Paulo o re beetše mohlala wo re swanetšego go o latela. O ile a ngwalela Bakriste ba Thesalonika bao ba bego ba tlaišwa gore: “Ka ge re le rata, re ile ra kgahlišwa kudu ke go fetišetša go lena, e sego feela ditaba tše dibotse tša Modimo, eupša le meoya ya rena, gobane le bile ba rategago go rena.”—1 Bathes. 2:8.

⁸ Bagolo ba ka re kgothatša kudu ka seo ba se bolelago. Eupša na ka mehla seo se lekane? Paulo o ile a botša bagolo ba kua Efeso gore: “Le  swanetše go thuša bao ba fokolago gomme le gopole mantšu a Morena Jesu, ge yena ka noši a be a re: ‘Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.’” (Dit. 20:35) Paulo o be a ikemišeditše go ‘ikgafa kudu le go gafiwa ka mo go feletšego bakeng sa bana babo.’ O ile a bontšha ka mediro gore o be a nyaka go ba direla selo se sengwe le se sengwe. (2 Bakor. 12:15) Ka mo go swanago, bagolo ga se ba swanela go no kgothatša goba go homotša bana babo bona ka mantšu feela, eupša ba swanetše go ba bontšha le ka mediro gore ba tloga ba tshwenyegile ka bona.—1 Bakor. 14:3.

9. Bagolo ba ka nea keletšo bjang ka tsela e kgothatšago?

⁹ Bagolo ka dinako tše dingwe ba swanetše go matlafatša bana babo bona ka go ba nea keletšo. Beibele e na le mehlala yeo e ka ba thušago gore ba nee keletšo ka tsela e kgothatšago. Ka mohlala, ka morago ga gore Jesu a tsošwe bahung, o ile a bea mohlala o mobotse wa go nea keletšo ka tsela e kgothatšago. O ile a swanelwa ke go nea Bakriste bao ba bego ba le diphuthegong tša Asia Minor keletšo e matla, eupša ela hloko tsela yeo a ilego a ba nea keletšo ka yona. Pele ga ge a ka ba eletša, o ile a thoma pele ka go ba reta. Bakriste bao ba be ba le diphuthegong tša Efeso, Peregamo le Thiathira. (Kut. 2:1-5, 12, 13, 18, 19) O ile a botša Bakriste ba phuthegong ya Laoditsea gore: “Ka moka bao ke ba ratago ke a ba kgala le go ba laya. Ka gona fišega gomme o itshole.” (Kut. 3:19) Ka go re’alo, bagolo ba swanetše go leka go ekiša Kriste ge ba nea keletšo.

10. Ka moka ga rena re ka matlafatšana bjang?

¹⁰ Ga se bagolo feela bao ba swanetšego go kgothatša batho ba bangwe. Paulo o ile a kgothaletša Bakriste ka moka gore ba bolele “polelo e botse ya go aga moo go nyakegago, gore e fetišetše se se holago” go ba bangwe. (Baef. 4:29) Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go nyaka ditsela tšeo a ka thušago ba bangwe. Paulo o ile a eletša Bakriste ba Baheberu ka gore: “Matlafatšang matsogo a lekelelago le  matolo a fokolago, gomme le dule le lokiša ditsela bakeng sa dinao tša lena, gore sehlotša se se ke sa lomoga lelokollo, eupša go e na le moo se fodišwe.” (Baheb. 12:12, 13) Ka moka ga rena, re ka matlafatšana le go kgothatšana ka seo re se bolelago, gaešita le ge re le ba banyenyane.

11. Marthe o ile a thušwa bjang ge a be a gateletšegile?

¹¹ Marthe, * e lego kgaetšedi yo a kilego a gateletšega ka nako e teletšana, o ngwadile gore: “Ka letšatši le lengwe ge ke be ke rapela Jehofa gore motho yo mongwe a tle a nkgothatše, ke ile ka kopana le kgaetšedi yo mongwe yo a bego a tšofetše yo a ilego a mpontšha lerato le kwelobohloko, e lego dilo tšeo ke bego ke di hloka ka nako yeo. O ile a mpotša gore le yena o kile a ba le bothata bja go swana le bja ka, gomme ke ile ka bona gore ga ke noši.” Go ka direga gore kgaetšedi yoo a tšofetšego ga se a lemoga gore mantšu a gagwe a ile a homotša Marthe kudu.

12, 13. Re ka diriša keletšo yeo e lego go Bafilipi 2:1-4 ka ditsela dife?

¹² Paulo o ile a eletša ditho ka moka tša phuthego ya Filipi ka gore: “Ka gona ge e ba go na le kgothatšo le ge e le efe e tšwago go Kriste, ge e ba go na le khomotšo le ge e le efe ya lerato, ge e ba le naganelana, ge e ba go na le lerato le lešoko, gona tlatšang lethabo la ka ka ge le le ba monagano o swanago gomme le na le lerato le le swanago, le le boteeng ka mo go feletšego, le le ba kgopolo e tee. Le se dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša ka boikokobetšo le tšee gore ba bangwe ba le feta ka bogolo. Le se ke la kgahlegela ditaba tša lena feela, eupša le kgahlegele le tša ba bangwe.”—Bafil. 2:1-4.

¹³ Ka gona, ka moka ga rena re swanetše go leka ka thata go nyaka ditsela tša go thuša bana babo rena le dikgaetšedi. Re ka dira se ka go ba ‘homotša ka lerato’ go ‘ba naganela’ go ‘ba rata le go ba šokela’ e le gore re ba kgothatše.

14. Re ka kgothatša ba bangwe bjang?

¹⁴ Re a thaba ge re ekwa gore batho bao re ilego ra ba thuša nakong e fetilego ba sa dutše ba botegela Jehofa. Moapostola Johane le yena o ile a ikwa ka tsela yeo. O ngwadile gore: “Ga ke na lebaka le legolo la go thaba go feta le, la gore ke kwe gore bana ba ka ba tšwela pele ba sepela therešong.” (3 Joh. 4) Babulamadibogo ba bantši ba ka tiišetša taba ya gore go thabiša kudu go kwa gore ba bangwe ba batho bao ba ilego ba ba thuša go tseba therešo mengwageng e fetilego ba sa dutše ba botegela Jehofa, mohlomongwe e bile ke babulamadibogo. Ka gona ge e ba babulamadibogo ba nyamile, re ka ba gopotša ka dilo tše dibotse tšeo ba kilego ba di dira go thuša ba bangwe.

15. Tsela e nngwe ya go kgothatša bao ba hlankelago Jehofa ka potego ke efe?

¹⁵ Balebeledi ba bantši ba tikologo ba boletše gore bona le basadi ba bona ba a kgothatšega ge ba hwetša molaetša o mokopana wa ditebogo ka morago ga gore ba etele phuthego e itšego. Go bjalo le ka bagolo, ditho tša lapa la Bethele, babulamadibogo le baromiwa bao ba hlankelago Jehofa ka potego. Ge re leboga mošomo wo ba o dirago, seo se ka ba kgothatša kudu.

16. Go nyakega’ng gore re kgothatše motho yo mongwe?

¹⁶ Re tla ba re dira phošo e kgolo ge re ka nagana gore re ka se kgone go kgothatša batho ba bangwe ka ge re se batho ba go bolela kudu. Ga go nyakege dilo tše dintši gore re kgothatše batho ba bangwe, go no myemyela feela ge re ba dumediša go ka ba kgothatša kudu. Ge e ba bona ba ka se myemyele, seo se ka ba se bontšha gore go na le bothata. Ka gona ge re ka ba theetša ba ka homotšega.—Jak. 1:19.

17. Ngwanabo rena yo mongwe wa mofsa o ile a kgothatšwa bjang ge a be a nyamile?

 ¹⁷ Henri, e lego ngwanabo rena yo a nago le mengwaga e 20 o ile a gateletšega kudu ge ba leloko la gabo go akaretša le tatagwe yo e bego e le mogolo ka phuthegong, ba be ba tlogela go hlankela Jehofa. Henri o ile a kgothatšwa ke molebeledi yo mongwe wa tikologo. Molebeledi yoo o ile a ya le Henri lebenkeleng le itšego gore ba yo nwa kofi, ke moka a mo theetša ge a be a mo ntšhetša sa mafahleng. Ka morago ga poledišano yeo, Henri o ile a lemoga gore tsela e kaone yeo a ka thušago ba gabo gore ba boele ba hlankele Jehofa, ke ge a ka dula a hlankela Jehofa ka potego. O ile a kgothatšwa kudu ke go bala Psalme 46; Tsefanya 3:17 le Mareka 10:29, 30.

18. (a) Ke’ng seo Kgoši Solomone a ilego a se ngwala mabapi le kgothatšo? (b) Moapostola Paulo o ile a šišinya eng?

¹⁸ Seo se ilego sa diragalela Marthe le Henri se bontšha gore re ka kgona go kgothatša ngwanabo rena goba kgaetšedi yo a hlokago kgothatšo. Kgoši Solomone o ngwadile gore: “Lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego ke le lebotse gakaakang! Mahlo a tagilego a thabiša pelo; pego e botse e nontšha marapo.” (Die. 15:23, 30) Go oketša moo, motho yo a nyamilego a ka matlafatšwa ke go balelwa Morokami goba sehlogo se itšego wepesaeteng ya rena. Paulo o re rutile gore go opela kopelo ya Mmušo le motho yo a nyamilego go ka kgothatša kudu. O ngwadile gore: “Tšwelang pele le rutana le go kgothatšana ka dipsalme, ditumišo tša go tumiša Modimo, dikopelo tša moya tšeo di opelwago ka lešoko, le opelela Jehofa dipelong tša lena.”—Bakol. 3:16; Dit. 16:25.

19. Ke ka baka la’ng go nyakega gore re kgothatšane le go feta, gona re swanetše go tšwela pele re dira’ng?

¹⁹ Ge letšatši la Jehofa le dutše “le batamela,” go nyakega gore re kgothatšane le go feta. (Baheb. 10:25) Eka re ka dira seo Paulo a ilego a se botša Bakriste ba mehleng ya gagwe ge a be a re: “Tšwelang pele le kgothatšana e bile le agana, feela bjalo ka ge le dira e le ka kgonthe.”—1 Bathes. 5:11.