Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Re ka Hwetša Tokologo ya Kgonthe Bjang

Re ka Hwetša Tokologo ya Kgonthe Bjang

“Ge e ba Morwa a le lokolla, gona le tla lokologa e le ka kgonthe.”​—JOH. 8:36.

DIKOPELO: 54, 36

1, 2. (a) Ke’ng seo batho ba se dirago gore ba hwetše tokologo? (b) Maiteko ao ba a dirago a feleletša ka’ng?

LEHONO, batho ba dula ba bolela ka go ba le ditokelo le tokologo. Batho lefaseng ka moka ga ba sa nyaka go gatelelwa, go kgethollwa le go diila. Ba bangwe ba nyaka go ba le tokologo ya polelo, go ikgethela seo ba se nyakago, le go phela ka mokgwa wo ba nyakago ka gona. Go molaleng gore batho ka moka ba nyaka tokologo.

2 Gantši batho ba a toitoya e le gore ba hwetše tokologo. Eupša na go dira bjalo go ba dira gore ba hwetše seo ba se nyakago? Aowa. Go e na le gore ba hwetše seo ba se nyakago, ba feleletša ba wetšwe ke masetlapelo, e bile ba bangwe ba feleletša ba hwile. Dilo tše ka moka di bontšha gore Kgoši Solomone o be a bolela nnete ge a be a re: “Motho [o] buša yo mongwe gore a mo gobatše.”—Mmo. 8:9.

3. Re swanetše go dira’ng gore re hwetše lethabo la kgonthe le kgotsofalo?

3 Morutiwa wa Mokriste e lego Jakobo o ile a bolela gore re swanetše go dira eng e le gore re hwetše lethabo la kgonthe le kgotsofalo. O ngwadile gore: “Yo a lebeledišišago molaong o phethagetšego wo e lego wa tokologo gomme a o phegelela . . . o tla thabišwa ke go o dira.” (Jak. 1:25) Jehofa, yena yoo a re filego molao woo o phethagetšego, o tseba gabotse seo batho ba se hlokago gore ba thabe e le ka kgonthe le go kgotsofala. O ile a nea banyalani ba mathomo dilo ka moka tšeo ba bego ba di hloka e le gore ba thabe—go akaretša le tokologo ya kgonthe.

GE ADAMA LE EFA BA BE BA NA LE TOKOLOGO YA KGONTHE

4. Adama le Efa ba be ba na le tokologo efe? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

4 Ge re bala dikgaolo tše pedi tša mathomo tša Genesi, re kgona go bona gore Adama le Efa ba be ba na le tokologo yeo ge e le gabotse batho ba e nyakago lehono. Ba be ba na le dilo ka moka tšeo ba bego ba di nyaka, ba sa tšhabe selo, e bile go se na yo a ba swarago gampe. Banyalani ba ba mathomo ba be ba tloga ba na le tokologo moo e lego gore ba be ba sa tshwenyege ka dijo, mošomo le go hwa. (Gen. 1:27-29; 2:8, 9, 15) Na se se bolela gore tokologo yeo Adama le Efa ba bego ba na le yona e be e ba dumelela go dira selo se sengwe le se sengwe se ba se nyakago? Anke re kweng!

5. Go sa šetšwe seo batho ba bantši ba se naganago, ke’ng seo batho ba se hlokago e le gore ba be le tokologo?

5 Batho ba bantši lehono ba nagana gore tokologo ya kgonthe ke go dira selo le ge e le sefe seo ba se nyakago, go sa šetšwe gore ditlamorago e tla ba dife. The World Book Encyclopedia e hlalosa tokologo e le “go kgona go dira diphetho gomme ka morago wa di phetha.” Lega go le bjalo, e bolela le gore batho ba ba le tokologo ge e ba mmušo o sa ba beele melao e methata, e gatelelago le e sa hlokagalego. Se se bontšha gore go bohlokwa gore go be le melao e itšego e le gore yo mongwe le yo mongwe a be le tokologo. Eupša ke mang yo a nago le tshwanelo ya gore beela melao e lokilego, e nyakegago le yeo e kwagalago?

6. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa e le yena a nnoši yo a nago le tokologo ya go dira selo se sengwe le se sengwe? (b) Ke tokologo ya mohuta mang yeo batho ba nago le yona, gona ka baka la’ng?

6 Re swanetše go dula re gopola gore Jehofa Modimo ke yena a nnoši yo a nago le tokologo ya go dira selo se sengwe le sengwe seo a se nyakago. Ka baka la’ng? Ka gobane ke Mmopi e bile o buša dilo ka moka. (1 Tim. 1:17; Kut. 4:11) Gopola seo Kgoši Dafida a ilego a se bolela ge a be a bontšha tsela yeo Jehofa e lego yo mogolo ka yona. (Bala 1 Dikoronika 29:11, 12.) Dibopiwa ka moka tša legodimong le lefaseng di na le tokologo yeo e nago le moo e felelago gona, eupša ga go bjalo ka Jehofa. Re swanetše go gopola gore Jehofa Modimo ke yena a nnoši a nago le tshwanelo ya go re botša gore ke selo sefe seo se lokilego, seo re se hlokago le seo se tlago go re hola. Ge e le gabotse, Jehofa o dirile bjalo go tloga mathomong ge a be a bopa Adama le Efa.

7. Ke dilo dife tšeo re di dirago ntle le go naganišiša tšeo di dirago gore re thabe?

7 Le ge mathomong Adama le Efa ba be ba na le tokologo ya go dira dilo tše dintši, eupša tokologo yeo e be na le mo e felelago gona. Le gona, go be go na le dilo tšeo ba bego ba di dira ntle le go naganišiša. Ka mohlala, ba be ba tseba gore e le gore ba phele, ba be ba swanetše go hema, go ja, go robala le go dira dilo tše dingwe. Na go dira dilo tše go be go bolela gore ga ba na tokologo? Aowa, ka gobane Jehofa o be a bone gore gaešita le ge ba be ba swanetše go dula ba dira dilo tšeo, ba be ba tla thaba le go kgotsofala. (Ps. 104:14, 15; Mmo. 3:12, 13) Ka moka ga rena re thabela moya o mobose, go ja dijo tše re di ratago, le go tsoga re lapologile letšatšing le le latelago. Re thabela go dira dilo tše, e bile ga re bone e le morwalo go di dira. Ga go pelaelo gore Adama le Efa le bona ba ile ba thabela go dira dilo tšeo.

8. Modimo o ile a nea Adama le Efa taelo efe, gona ka baka la’ng?

8 Jehofa o ile a laela Adama le Efa gore ba be le bana ba bantši gomme ba hlokomele lefase. (Gen. 1:28) Na taelo ye e ile ya ba dira gore ba se be le tokologo? Aowa! E ile ya ba nea sebaka sa gore ba fetoše lefase ka moka gore e be paradeise, gore e be legae leo ba bego ba ka dula go lona ka mo go sa felego, le bana bao ba phethagetšego. (Jes. 45:18) Lehono, batho ga ba tshele molao wa Jehofa ge ba kgetha go se tsene lenyalong goba go se be le bana. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba tsena lenyalong gomme ba ba le bana gaešita le ge go dira bjalo go ka ba tlišetša mathata. (1 Bakor. 7:36-38) Ke ka baka la’ng ba dira bjalo? Ka gobane ba nyaka go thaba le go kgotsofala. (Ps. 127:3) Ge nkabe Adama le Efa ba ile ba kwa Jehofa, nkabe ba ile ba thabela lenyalo la bona le lapa la bona ka mo go sa felego.

GO TLILE BJANG GORE BATHO BA SE SA BA LE TOKOLOGO YA KGONTHE?

9. Ke ka baka la’ng taelo ya Modimo yeo e lego go Genesi 2:17 e be e se e thata goba e gatelelago?

9 Jehofa o ile a nea Adama le Efa taelo e nngwe. O ile a ba botša ka mo go kwagalago seo se bego se tlo ba diragalela ge e ba ba be ba ka se kwe taelo yeo. O itše: “Ge e le sehlare sa go tseba botse le bobe o se ke wa ja tša sona, gobane mohlang o ka jago tša sona o tla hwa lehu.” (Gen. 2:17) Na taelo yeo e be e le e thata goba e gatelela? Na e ile ya tšeela Adama le Efa tokologo yeo ba bego ba na le yona? Aowa. Ge e le gabotse, diithuti tše dingwe tša Beibele di nagana gore taelo ye ya Modimo ke e botse e bile e a kwagala. Ka mohlala, seithuti se sengwe sa Beibele se itše: ‘Taelo ye e re bontšha gore ke Modimo feela a tsebago gore ke dilo dife tšeo batho ba swanetšego go di dira le tšeo ba sego ba swanela go di dira. E le gore batho ba thabele bophelo, ba swanetše go bota Modimo gomme ba mo kwe. Ge e ba ba sa mo kwe, ba tla swanelwa ke go ikgethela seo se lokilego le seo se sa lokago,’ e lego selo se boima seo batho ba ka se kgonego go se dira ka matla a bona.

Kgetho ya Adama le Efa e re tlišeditše masetlapelo! (Bona dirapa 9-12)

10. Ke ka baka la’ng go ba le tokologo ya go ikgethela go sa swane le go ba le tshwanelo ya go kgetha magareng ga selo se sebotse le se sebe?

10 Ge batho ba bantši ba bala ka taelo yeo Jehofa a e filego Adama, ba ka nagana gore Jehofa o timile Adama tokologo ya go dira seo a bego a se nyaka. Lega go le bjalo, kgopolo yeo ya bona e bontšha gore ga ba tsebe phapano magareng ga tshwanelo yeo motho a nago le yona ya go ikgethela seo a nyakago go se dira, le tshwanelo yeo Jehofa a nago le yona ya go re kgethela gore ke selo sefe seo e lego sebotse le seo e lego se sebe. Adama le Efa ba be ba na le tokologo ya go kgetha ge e ba ba be ba tla kwa Modimo goba ba ka se mo kwe. Lega go le bjalo, ke Jehofa feela a nago le tshwanelo ya go re kgethela gore ke selo sefe seo e lego se sebotse le seo e lego se sebe. Ka gona “sehlare sa go tseba botse le bobe,” seo se bego se le tšhemong ya Edene se be se bontšha nnete ya taba yeo. (Gen. 2:9) Ga se ka mehla re tsebago gore diphetho tša rena di tla feleletša kae, le gona ga re tsebe ge eba ka mehla di tla ba le mafelelo a mabotse. Ke ka baka leo gantši re bonago batho ba dira diphetho ka maikemišetšo a mabotse eupša ka morago tša ba tlišetša mathata a magolo. (Die. 14:12) Batho ga ba kgone go dira dilo ka moka tšeo ba nyakago go di dira. Ge Jehofa a be a laela Adama le Efa gore ba se je dienywa tša sehlare sa gare ga tšhemo, o be a ba ruta gore ba be ba swanetše go mo kwa gore ba be le tokologo ya kgonthe. Adama le Efa ba ile ba kgetha go dira’ng?

11, 12. Ke ka baka la’ng phetho ya Adama le Efa e ile ya feleletša ka masetlapelo? Nea mohlala.

11 Ka manyami, Adama le Efa ba ile ba kgetha go se kwe Jehofa. Efa o ile a kgetha go kwa Sathane ge a be a re: “Mahlo a lena a tla bulega gomme la swana le Modimo, la tseba botse le bobe.” (Gen. 3:5) Na seo Adama le Efa ba se kgethilego se ile sa ba dira gore ba be le tokologo yeo ba bego ba e nyaka? Ka manyami, ga se gwa ba bjalo. Seo ba se kgethilego ga se sa ba tlišetša dilo tšeo Sathane a bego a ba boditše gore ba tla di hwetša. Ge e le gabotse, kapejana ba ile ba lemoga gore go se kwe Jehofa ka boomo go feleletša ka manyami. (Gen. 3:16-19) Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa ga se a ka a nea batho tokologo ya gore ba ikgethele gore ke selo sefe seo e lego se sebotse goba seo e lego se sebe.—Bala Diema 20:24; Jeremia 10:23.

12 Re ka swantšha taba ye le motho yo a fofišago sefofane. E le gore a fihle moo a yago gona a bolokegile, gantši o swanetše go sepela tseleng yeo a laetšwego e sa le pele gore a sepele go yona. Le gona o diriša dilo tša thekinolotši tšeo di lego ka moo sefofaneng go mo hlahla tseleng. Go oketša moo, o boledišana le batho bao mošomo wa bona e lego go mo nea ditaelo tša go swana le gore a ye kae, a tloge nako mang, a emiše sefofane sa gagwe neng le gona kae, e le gore a se thulane le difofane tše dingwe. Eupša ge e ba mofofiši wa sefofane a ka se latele tlhahlo yeo a e newago gomme a no se fofiša ka tsela ya gagwe, seo se ka feleletša ka masetlapelo. Go no swana le mofofiši yoo, Adama le Efa le bona ba ile ba nyaka go dira dilo ka tsela ya bona. Ba ile ba gana tlhahlo yeo Modimo a bego a ba neile yona. Mafelelo e bile afe? Masetlapelo feela! Phetho ya bona e ile ya ba dira gore ba be le sebe gomme mafelelong ba hwe. E ile ya dira gore le bana bao ba bego ba tlo ba le bona ba be le sebe gomme ba hwe. (Baroma 5:12) Ka ge Adama le Efa ba ile ba itirela phetho, ba ile ba lahlegelwa ke tokologo ya kgonthe yeo Jehofa a bego a ba file yona.

RE KA HWETŠA TOKOLOGO YA KGONTHE BJANG?

13, 14. Re ka hwetša bjang tokologo ya kgonthe?

13 Batho ba bantši ba nagana gore go ba le tokologo ya go dira selo se sengwe le se sengwe go ka ba thabiša. Eupša na seo ke nnete? Ga se gore go bjalo, ka gobane gaešita le ge go ba le tokologo go na le mehola e mentši, nagana kamoo lefase le bego le tla ba ka gona ge nkabe batho ba be ba no dira selo se sengwe le se sengwe seo ba se nyakago go se na melao yeo e ba thibelago. Ke ka baka leo The World Book Encyclopedia e rego: “Mokgatlo o mongwe le o mongwe o na le melao e methata ka gobane o nyaka go šireletša batho, eupša ka nako o swanago melao ye e dira gore batho ba se be le tokologo e feletšego.” Melao yeo ga e kwešišege. Ke ka baka leo batho ba ngwadilego dipuku tše dintšintši tša melao. Le gona ke ka baka leo go nago le boramolao le baahlodi ba bantši bao ba lekago go hlalosa melao yeo le go dira gore batho ba e latele.

14 Jesu Kriste o ile a bolela kamoo re ka bago le tokologo ya kgonthe. O itše: “Ge e ba le dula lentšung la ka, gona le barutiwa ba ka e le ka kgonthe, le tla tseba therešo gomme therešo e tla le lokolla.” (Joh. 8:31, 32) Ka gona e le gore re be le tokologo ya kgonthe, re swanetše go dira dilo tše tše pedi: Sa pele, re swanetše go amogela therešo yeo Jesu a e rutilego balatedi ba gagwe, gomme sa bobedi, re be barutiwa ba gagwe. Ge e ba re dira dilo tše re tla ba le tokologo ya kgonthe. Eupša potšišo ke gore re tlo lokologa go eng? Jesu o ile a tšwela pele ka gore: “Mang le mang yo a dirago sebe ke mohlanka wa sebe.  . . . Ge e ba Morwa a le lokolla, gona le tla lokologa e le ka kgonthe.”—Joh. 8:34, 36.

15. Ke ka baka la’ng tokologo yeo Jesu a re tshepišitšego yona e ka re ‘lokolla e le ka kgonthe’?

15 Go molaleng gore tokologo yeo Jesu a e tshepišitšego barutiwa ba gagwe e feta kgole tokologo yeo batho ba bantši lehono ba lwelago go ba le yona. Ge Jesu a be a re: “Ge e ba Morwa a le lokolla, gona le tla lokologa e le ka kgonthe,” o be a bolela ka go lokologa bokgobeng bjo bogolo le kgatelelong e kgolo tšeo di tlaišitšego batho go tloga kgale—e lego go ba “mohlanka wa sebe.” Re bahlanka ba sebe bjang? Sebe se ka re diriša dilo tše mpe. E bile se ka dira gore re se dire dilo tšeo re tsebago gore di lokile. Se se ka feleletša ka manyami, bohloko, tlaišego le lehu. (Baroma 6:23) Moapostola Paulo o ile a kwa kamoo go ba mohlanka wa sebe go lego bohloko ka gona. (Bala Baroma 7:21-25.) Ke feela ge sebe se ka tlošwa ka mo go feletšego moo re tlago go ba le tokologo ya kgonthe yeo Adama le Efa ba kilego ba ba le yona.

16. Re ka lokologa e le ka kgonthe bjang?

16 Mantšu a Jesu ao a rego, “ge e ba le dula lentšung la ka,” a bontšha gore go na le dilo tše itšego tšeo re swanetšego go di dira e le gore Jesu a re lokolle. Ka ge re le Bakriste bao ba ineetšego go Jehofa, re itatotše gomme ra kgetha go phela ka seo Jesu a re rutilego sona. (Mat. 16:24) Go etša ge Jesu a tshepišitše, re tlo lokologa e le ka kgonthe nakong e tlago ge re hwetša mehola e feletšego ya sehlabelo sa gagwe.

17. (a) Re ka thaba bjang e le ka kgonthe le go kgotsofala? (b) Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se se latelago?

17 Ka ge re le barutiwa ba Jesu, ge re ekwa dithuto tša gagwe re tlo hwetša morero wa bophelo gomme ra kgotsofala. Ge e ba re dira dilo tše, nakong e tlago re tla lokollwa ka mo go feletšego bokgobeng bja sebe le lehu. (Bala Baroma 8:1, 2, 20, 21.) Sehlogong se se latelago re tlo bona kamoo re ka dirišago tokologo yeo re nago le yona gona bjale, e le gore re tumiše Jehofa ka mo go sa felego, yena Modimo wa tokologo ya kgonthe.