Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Jakobo e bile rakgolokhukhu wa Mesia ka baka la ge a rekile tshwanelo ya Esau ya go ba leitšibulo?

Dipotšišo tše di Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše di Tšwago go Babadi

Na Isiraeleng ya bogologolo motho o be a swanetše go ba leitšibulo e le gore e be wa lešika la Mesia?

Ka dinako tše dingwe re be re fela re hlalosa dilo ka tsela yeo. Seo se be se bonagala se dumelelana le taba yeo re e balago go Baheberu 12:16. Temana yeo e re Esau o be ‘a sa leboge dilo tše kgethwa’ moo a ilego “a gafa ditshwanelo tša gagwe [go Jakobo] tša go ba leitšibulo ka go di ananya ka sejo setee.” Go be go bonagala se se be se bolela gore ge Jakobo a be a hwetša “ditshwanelo . . . tša go ba leitšibulo,” o be a tla wela lešikeng la go ba rakgolokhukhu wa Mesia.​—Mat. 1:2, 16; Luka 3:23, 34.

Lega go le bjalo, dipego tša Beibele di bontšha gore e le gore motho e be rakgolokhukhu wa Mesia, go be go sa nyakege gore e be leitšibulo. Ela hloko bohlatse bjo bo latelago:

Rubeni e be e le morwa wa Jakobo (Isiraele) wa leitšibulo, yo a mmelegetšwego ke Lea. Ka morago, mosadi wa Jakobo wa mmamoratwa e lego Ragele, o ile a mmelegela morwa wa leitšibulo e lego Josefa. Ge Rubeni a be a wela boitshwarong bjo bo gobogilego, tshwanelo ya gagwe ya go ba leitšibulo e ile ya fetela go Josefa. (Gen. 29:31-35; 30:22-25; 35:22-26; 49:22-26; 1 Dikor. 5:1, 2) Lega go le bjalo, Rubeni le Josefa ga se ba wela lešikeng la Mesia. Juda, yo e lego morwa wa bone wa Jakobo, yo a mmelegetšwego ke Lea, ke yena a ilego a wela lešikeng leo.​—Gen. 49:10.

Luka 3:32 e bolela ka banna ba bahlano bao ba lego lešikeng la Mesia. Go bonagala yo mongwe le yo mongwe wa bona e be e le leitšibulo. Boase e ile ya ba tatago Obede, gomme Obede ya ba tatago Jese.​—Ruthe 4:17, 20-22; 1 Dikor. 2:10-12.

Lega go le bjalo, morwa wa Jese e lego Dafida e be e se leitšibulo. E be e le wa mafelelo go barwa ba seswai ba Jese. Eupša Dafida o ile a wela lešikeng la Mesia. (1 Sam. 16:10, 11; 17:12; Mat. 1:5, 6) Ka mo go swanago, Solomone o ile a ba lešikeng leo ka morago ga Dafida, le ge e be e se morwa wa Dafida wa leitšibulo.​—2 Sam. 3:2-5.

Se ga se re gore go ba morwa wa leitšibulo go be go sa bolele selo. Morwa wa leitšibulo o be a hlomphega gomme gantši o be a eba hlogo ya lapa ka morago ga tatagwe. Le gona morwa wa leitšibulo e be e le yena a hwetšago dikarolo tše pedi tša thoto ya lapa.​—Gen. 43:33; Doit. 21:17; Josh. 17:1.

Eupša tshwanelo ya go ba leitšibulo e be e ka fetišetšwa mothong yo mongwe. Aborahama o ile a raka Ishimaele gomme a nea Isaka tshwanelo ya go ba leitšibulo. (Gen. 21:14-21; 22:2) Le gona, ka ge go bontšhitšwe, Rubeni o ile a tšeelwa tshwanelo ya go ba leitšibulo ke moka ya newa Josefa.

Anke ga bjale re boeleng go Baheberu 12:16, yeo e rego: “Gare ga lena go se ke gwa ba le seotswa le ge e le motho yo a sa lebogego dilo tše kgethwa, go swana le Esau yo a gafilego ditshwanelo tša gagwe tša go ba leitšibulo ka go di ananya ka sejo setee.” Temana ye e ra gore’ng?

Temaneng ye, moapostola Paulo o be a sa hlalose lešika la Mesia. O be a sa tšwa go kgothaletša Bakriste gore ba ‘lokiše ditsela bakeng sa dinao tša bona.’ Ge ba be ba ka dira bjalo, ba be ba ka se ‘palelwe ke go hwetša botho bjo bogolo bja Modimo,’ e lego seo se bego se ka direga ge ba be ba ka wela boitshwarong bjo bo gobogilego bja thobalano. (Baheb. 12:12-16) Ge ba be ba ka dira bjalo, ba be ba tla swana le Esau yo a ilego ‘a se leboge dilo tše kgethwa,’ gomme a ineela go se se gobogilego.

Esau o phetše mehleng ya bapatriareka, gomme go ka direga gore o be a fela a hwetša tokelo ya go neela dihlabelo, e le moperisita wa lapa la gagwe. (Gen. 8:20, 21; 12:7, 8; Jobo 1:4, 5) Eupša ka ge Esau a be a sa iše felo ka dilo tša moya, o ile a gafa ditokelo tšeo ka moka ka baka la sejo sa dihlodi. A ka be a be a nyaka go phema go tlo welwa ke tlaišego yeo go bego go boletšwe e sa le pele gore e tla wela ditlogolo tša Aborahama. (Gen. 15:13) Le gona, Esau o ile a ipontšha gore o be a sekametše dilong tše di gobogilego le gore o be a sa leboge dilo tše kgethwa ka ge a ile a nyamiša batswadi ba gagwe ka go nyala basadi ba babedi ba baheitene. (Gen. 26:34, 35) Ruri o be a sa swane le Jakobo, yoo a ilego a kgonthišetša gore o nyala mosadi yo a rapelago Modimo wa therešo!​—Gen. 28:6, 7; 29:10-12, 18.

Ka gona, re ka phetha ka go re’ng mabapi le lešika la Jesu yo e lego Mesia? E be e se ka mehla lešika leo le bego le fetišwa ka morwa wa leitšibulo. Bajuda ba be ba dumela taba ye, go etša ge ba be ba dumela gore lešika la Kriste le be le tla tšwa go Dafida, e lego morwa wa mafelelo wa Jese.​—Mat. 22:42.