Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 50

Jehofa o re Lokolla Bokgobeng

Jehofa o re Lokolla Bokgobeng

“Le goeletšeng khunologo mo nageng go badudi ba yona ka moka.”—LEF. 25:10.

KOPELO 22 Mmušo o Hlomilwe —A o tle!

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1-2. (a) Ke ditiragalo dife tša bohlokwa tšeo batho ba bangwe ba di ketekago? (Bona lepokisi leo le rego, “ Ngwaga wa Khunologo e be e le Eng?”) (b) Go Luka 4:16-18, Jesu o ile a bolela ka’ng?

DINAGENG tše dingwe, batho ba keteka ditiragalo tše bohlokwa kudu tša go swana le ge kgoši goba kgošigadi e feditše mengwaga e 50 e buša. Batho bao ba ka fetša letšatši, beke goba go feta moo ba keteka tiragalo yeo ba thabile, eupša go se go ye kae ba lebala seo se diragetšego.

2 Mehleng ya bogologolo le gona go be go na le monyanya woo Baisiraele ba bego ba o keteka ka morago ga mengwaga e mengwe le e mengwe e 50. Monyanya woo o be o bitšwa Ngwaga wa Khunologo. Ngwaga woo wa Khunologo o be o nea Baisiraele tokologo. Ke ka baka la’ng re swanetše go ithuta ka wona? Ka gobane o re gopotša dilo tše dibotse tšeo Jehofa a re diretšego tšona le tšeo a tlago go re direla tšona nakong e tlago gore a re lokolle, e lego tokologo yeo Jesu a boletšego ka yona e sa le pele.—Bala Luka 4:16-18.

Ka Ngwaga wa Khunologo Baisiraele ba be ba thaba ka gobane batho ba gabo bona bao e bego e le makgoba ba be ba boela malapeng a bona e bile ba bušetšwa mašemo a bona (Bona serapa 3) *

3. Go ya ka Lefitiko 25:8-12, Ngwaga wa Khunologo o be o hola Baisiraele bjang?

3 Ge re ka kwešiša seo Ngwaga wa Khunologo wa Baisiraele o bego o se bolela, re tlo kgona go kwešiša gabotse gore Jesu o be a era go re’ng ge a be a bolela ka tokologo. Jehofa o boditše Baisiraele gore: “Le kgethagatše ngwaga wa masomehlano gomme le goeletšeng khunologo mo nageng go badudi ba yona ka moka. E tla ba Ngwaga wa Khunologo go lena gomme yo mongwe le yo mongwe a boele legaeng la gagwe le lapeng la gabo.” (Bala Lefitiko 25:8-12.) Sehlogong se se fetilego re ithutile kamoo Baisiraele ba bego ba holwa ke go boloka Sabatha ya beke le beke. Eupša ba be ba holwa bjang ke go keteka Ngwaga wa Khunologo? Ka mohlala, a re re Moisiraele o be a na le sekoloto se segolo gomme a swanelwa ke gore a rekiše mašemo a gagwe gore a lefe sekoloto seo. Ka Ngwaga wa Khunologo, o be a tlo bušetšwa mašemo a gagwe. Seo se be se tla ra gore Moisiraele yoo o be a tla boela mašemong a gagwe goba ‘legaeng la gagwe,’ gomme ka morago bana ba gagwe ba hwetša bohwa bja bona. Goba mohlomongwe Moisiraele o be a na le sekoloto se segolo kudu moo a bego a swanelwa ke go ithekiša goba go rekiša yo mongwe wa bana ba gagwe gore a be lekgoba, e le gore a lefe sekoloto seo. Ka Ngwaga wa Khunologo, lekgoba leo le be le swanetše go boela “lapeng la gabo” goba lapeng la gagwe. Ka gona go be go se na motho yo e bego e tla ba lekgoba sa ruri, a se na kholofelo ya gore o tla tsoga a lokolotšwe. Ruri Ngwaga wo wa Khunologo o be o bontšha gore Jehofa o be a tloga a rata batho ba gagwe!

4-5. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re ithute ka Ngwaga wa Khunologo wa Baisiraele?

4 Mohola o mongwe wa Ngwaga wa Khunologo e be e le ofe? Jehofa o itše: “Ga [se] gwa swanela go ba le modiidi mo go wena, ka gobane Jehofa o tla go šegofatša nageng yeo yena Jehofa Modimo wa gago a go neago yona e le bohwa gore o e tšee e be ya gago.” (Doit. 15:4) Ruri seo se diregago lehono se fapana le seo Jehofa a se boletšego, ka gobane gantši re bona bahumi ba huma le dinala, mola badiidi ba diila moo ba hlokago le pudi ya leleme le letala.

5 Ka ge re le Bakriste, ga go hlokagale gore re latele Molao wa Moshe. Se se ra gore ga re latele molao wa Ngwaga wa Khunologo wa mabapi le go lokolla makgoba, go phumola dikoloto le go bušetša batho mašemo a bona. (Baroma 7:4; 10:4; Baef. 2:15) Eupša go bohlokwa gore re ithute ka Ngwaga wa Khunologo. Ka baka la’ng? Ka gobane o re gopotša seo Jehofa a ilego a re direla sona go re lokolla sebeng.

JESU O BOLETŠE GORE BATHO BA BE BA TLA LOKOLLWA BOKGOBENG

6. Ke’ng seo re hlokago go lokollwa go sona?

6 Ka moka ga rena re hloka go lokollwa ka gobane re makgoba a sebe. Ka ge re na le sebe, re a tšofala, re a babja e bile re a hwa. Ba bantši ba rena re bona bohlatse bja se ge re itebelela seiponeng goba ge re eya ngakeng gore e re alafe. Le gona ge re dira dibe re nyama kudu. Moapostola Paulo le yena o ile a dumela gore e be e le “lethopša la molao wa sebe wo o lego dithong tša [gagwe].” Le gona o itše: “Ruri ke motho yo a hlomolago pelo! Ke mang yo a tlago go ntlhakodiša mmeleng wo o hwago lehu le?”—Baroma 7:23, 24.

7. Jesaya o ile a bolela eng e sa le pele ka tokologo?

7 Se se thabišago ke gore Modimo o ile a re lokišetša tsela ya gore re kgone go lokollwa sebeng. Jesu ke yena a ilego a dira gore re kgone go lokollwa. Mengwaga ya ka godimo ga e 700 pele Jesu a ka tla mo lefaseng, moporofeta Jesaya o ile a bolela e sa le pele gore batho ba be ba tla hwetša tokologo e kaone kudu. Tokologo yeo e be e tlo feta yeo Baisiraele ba bego ba e hwetša ka Ngwaga wa Khunologo. O ngwadile gore: “Moya wa Mmuši Morena Jehofa o go nna, gobane Jehofa o ntloleditše go botša ba boleta ditaba tše dibotse. O nthomile gore ke tleme ba dipelo tše di kwelego bohloko, ke goeletše khunologo go bao ba thopilwego.” (Jes. 61:1) Boporofeta bjo bo be bo bolela ka mang?

8. Boporofeta bja Jesaya bja mabapi le tokologo bo be bo lebišitšwe go mang?

8 Boporofeta bjo bjo bohlokwa bja mabapi le tokologo bo ile bja thoma go phethagala ka morago ga ge Jesu a thomile bodiredi bja gagwe mo lefaseng. Ge Jesu a be a le sinagogeng ya motseng wa gabo wa Natsaretha, o ile a balela Bajuda bao ba bego ba bokane moo mantšu ao a Jesaya. Jesu o ile a lebiša mantšu a latelago go yena. O itše: “Moya wa Jehofa o go nna, gobane o ntloleditše go tsebiša badiidi ditaba tše dibotse; o nthomile gore ke bolele tokologo go mathopša le go bolela gore difofu di bone gape, go lokolla ba ba gateletšwego, go bolela ngwaga wo o amogelegago wa Jehofa.” (Luka 4:16-19) Jesu o ile a phethagatša boporofeta bjo bjang?

BATHO BA MATHOMO BAO BA ILEGO BA LOKOLLWA BOKGOBENG

Jesu o balela Bajuda mantšu a Jesaya a mabapi le tokologo sinagogeng ya kua Natsaretha (Bona serapa 8 le 9)

9. Batho ba bantši ba mehleng ya Jesu ba be ba nagana gore ba tla hwetša tokologo ya mohuta mang?

9 Mehleng ya Jesu batho ba ile ba thoma go hwetša tokologo yeo Jesaya a bego a boletše e sa le pele ka yona, yeo Jesu a ilego a e balela Bajuda. Jesu o ile a tiišetša se ge a be a tsebiša gore: “Lehono lengwalo le leo le sa tšwago go le kwa le phethagetše.” (Luka 4:21) Batho ba bantši bao ba kwelego Jesu a ba balela mantšu a, mohlomongwe ba be ba nagana gore ba tla hwetša tokologo ka go se sa bušwa ke mmušo wa Roma. Mohlomongwe le barutiwa ba Jesu ba be ba nagana go swana le bona. Ke ka baka leo ka moragonyana ba babedi ba bona ba ilego ba re: “Re be re holofetše gore motho yo ke yena yo a bego a tlo hlakodiša Isiraele.” (Luka 24:13, 21) Eupša re a tseba gore Jesu ga se a ka a laela balatedi ba gagwe gore ba se sa kwa mmušo wa Roma wo o bego o na le melao e thata. Go e na le moo, o ile a ba botša gore ba nee “Kesara tša Kesara.” (Mat. 22:21) Bjale Jesu o ile a lokolla batho bjang ka nako yeo?

10. Jesu o ile a lokolla batho go eng?

10 Morwa wa Modimo o tlile mo lefaseng go tlo thuša batho go lokologa dilong tše pedi. Sa pele, Jesu o ile a thuša batho gore ba lokologe dithutong tša maaka tšeo di bego di rutwa ke baetapele ba bodumedi. Bajuda ba bantši ka nako yeo ba be ba gapeletšwa go latela dithuto tšeo tša maaka le melao yeo baetapele ba bodumedi ba bego ba ipeetše yona. (Mat. 5:31-37; 15:1-11) Baetapele ba ba bodumedi bao ba bego ba re ba thuša ba bangwe go hlankela Modimo, bona ka bobona ba be ba sa hlankele Modimo gabotse, go be go le bjalo ka ge eka ke difofu. Ka ge ba ile ba gana go kwa therešo yeo Jesu a bego a e ruta, ba ile ba se tsebe selo ka Modimo gomme ba dula ba le leswiswing, e bile dibe tša bona tša se lebalelwe. (Joh. 9:1, 14-16, 35-41) Ka ge Jesu a ile a ruta therešo le go dula a bea mohlala o mobotse, o ile a bontšha batho bao ba ikokobeditšego kamoo ba ka lokologago dithutong tša maaka.—Mar. 1:22; 2:23–3:5.

11. Ke tsela efe ya bobedi yeo Jesu a ilego a re lokolla bokgobeng?

11 Sa bobedi, Jesu o ile a dira gore batho ba lokologe bokgobeng bja sebe seo re belegwego re na le sona. Ka ge Jesu a ile a neela bophelo bja gagwe e le sehlabelo, Modimo o lebalela bao ba bontšhago tumelo sehlabelong seo. (Baheb. 10:12-18) Jesu o itše: “Ge e ba Morwa a le lokolla, gona le tla lokologa e le ka kgonthe.” (Joh. 8:36) Tokologo yeo Jesu a bego a bolela ka yona e be e le e kaone kudu go feta yeo Baisiraele ba bego ba e hwetša ka Ngwaga wa Khunologo. Ka mohlala, Moisiraele yo a bego a lokolotšwe ka Ngwaga wa Khunologo o be a ka boela a ba lekgoba gape gomme mafelelong a hwa.

12. Ke bomang ba mathomo bao ba ilego ba holwa ke tokologo yeo Jesu a ilego a bolela ka yona?

12 Ka letšatši la Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o ile a tlotša baapostola gotee le banna le basadi ba bangwe ba botegago ka moya wa gagwe o mokgethwa. O ile a ba amogela e le barwa ba gagwe e le gore nakong e tlago ba tle ba tsošetšwe legodimong go yo buša le Jesu. (Baroma 8:2, 15-17) Ba e bile batho ba mathomo ba go holwa ke tokologo yeo Jesu a ilego a bolela ka yona sinagogeng ya kua Natsaretha. Banna ba le basadi e ile ya se sa ba makgoba a dithuto tša maaka tšeo di bego di rutwa ke baetapele ba bodumedi ba Bajuda gotee le melao yeo ba bego ba ipeetše yona yeo e bego e sa tšwe ka Lentšung la Modimo. Le gona go ya ka Modimo ba be ba šetše ba lokolotšwe sebeng seo se išago lehung. Ngwaga wa Khunologo wa seswantšhetšo o ile wa thoma ka 33 C.E. ge balatedi ba Kriste ba be ba tlotšwa ka moya o mokgethwa, gomme o tlo fela mafelelong a Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete. Ke dilo dife tše dibotse tšeo di tla bago di dirilwe mafelelong a Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete?

BATHO BA BANGWE BA DIMILIONE BA SA TLO LOKOLLWA BOKGOBENG

13-14. Ka ntle le batlotšwa, ke bomang ba bangwe bao ba ka hwetšago tokologo yeo Jesu a ilego a bolela ka yona?

13 Lehono batho ba dimilione bao ba ratago Modimo bao ba tšwago ditšhabeng tšohle ke ba “dinku tše dingwe.” (Joh. 10:16) Bona Modimo ga se a ba kgetha gore ba yo buša le Jesu legodimong. Eupša Beibele e re ba na le kholofelo ya go tlo phela ka mo go sa felego mo lefaseng. Na le wena o na le kholofelo yeo?

14 Gaešita le gona bjale o ka thabela tše dingwe tša ditšhegofatšo tšeo di hwetšwago ke bao ba yago go buša le Jesu legodimong. Ka ge o na le tumelo sehlabelong sa Jesu, o ka kgopela Jehofa gore a go lebalele dibe tša gago. Se se tla dira gore Modimo a go amogele gomme o dule o na le khutšo ya monagano. (Baef. 1:7; Kut. 7:14, 15) Nagana gape le ka ditšhegofatšo tšeo o di hwetšago ka ge o lokolotšwe dithutong tša maaka. Jesu o itše: “Le tla tseba therešo gomme therešo e tla le lokolla.” (Joh. 8:32) Ruri re thabela gore re hweditše tokologo yeo!

15. Nakong e tlago re ka letela go tlo hwetša tokologo efe le ditšhegofatšo dife?

15 O ka letela go tlo hwetša tokologo e kgolo nakong e tlago. Kgauswinyane Jesu o tlo fediša madumedi ka moka a maaka le mebušo ya batho. Modimo o tlo šireletša “lešaba le legolo” la batho bao ba mo hlankelago, gomme o tlo ba dumelela gore ba thabele ditšhegofatšo lefaseng le lefsa la paradeise. (Kut. 7:9, 14) Le gona batho ba bantši ba tlo tsošwa bahung, gomme ba be le sebaka sa go lokollwa dilong ka moka tše mpe tšeo di tlišitšwego ke sebe sa Adama.—Dit. 24:15.

16. Nakong e tlago batho ba tlo thabela go hwetša tokologo efe e kgolo?

16 Nakong Pušo ya Mengwaga e Sekete, Jesu le bao a tla bego a buša le bona ba tla dira gore batho ba se sa babja le go ba thuša go ba le tswalano e botse le Modimo. Nako ye ya ge ba tla be ba bušetša dilo sekeng le go nea batho tokologo, e tla swana le Ngwaga wa Khunologo wa kua Isiraeleng. Se se bolela gore batho ka moka bao ba hlankelago Jehofa ka go botega ba tla phethagala ka mo go feletšego gomme ba se sa ba le sebe.

Lefaseng le lefsa re tlo thabela go šoma (Bona serapa 17)

17. Lengwalo la Jesaya 65:21-23 le re batho ba Modimo ba tlo phela bjang nakong e tlago? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

17 Bala Jesaya 65:21-23. Lengwalo le le re hlalosetša kamoo re tlago go phela ka gona nakong e tlago. Re ka se ke ra no dula re sa dire selo. Go e na le moo, Beibele e re ka nako yeo batho ba Modimo ba tlo dira mošomo o bohlokwa le wo o kgotsofatšago. Mafelelong a Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete, re ka kgodišega gore “tlholo ka boyona le yona e [tlo lokollwa] bokgobeng bja tshenyego gomme e be le tokologo ya letago ya bana ba Modimo.”—Baroma 8:21.

18. Ke ka baka la’ng re kgodišegile gore re tlo phela bophelo bjo bo kgahlišago nakong e tlago?

18 Go etša ge Jehofa a ile a dumelela Baisiraele go ba le nako ya go šoma le ya go khuša, o tla dira se se swanago le ka batho ba gagwe nakong ya Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete. Re kgodišegile gore go tlo ba le nako ya go hlankela Modimo. Lehono go hlankela Modimo go re thuša gore re dule re thabile, ka gona le lefaseng le lefsa go tlore thabiša. Ruri ge re ka dula re botegela Modimo re tlo thaba nakong ya Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete, ka gobane re tla be re dira mešomo yeo e re kgotsofatšago e bile re hlankela Modimo.

KOPELO 142 Go Kgomarela Kholofelo ya Rena

^ ser. 5 Jehofa o ile a nyaka mokgwa wa gore a lokolle Baisiraele bokgobeng. O dirile se ka go ba lokišeletša gore ba be le Ngwaga wa Khunologo. Ke therešo gore re le Bakriste ga re latele Molao wa Moshe, eupša go bohlokwa gore re ithute ka Ngwaga wa Khunologo. Sehlogong se re tlo ithuta kamoo Ngwaga wa Khunologo wo o bego o ketekwa kua Isiraeleng o re gopotšago seo Jehofa a re diretšego sona, le kamoo go tseba seo go ka re holago ka gona.

^ ser. 61 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ka Ngwaga wa Khunologo, banna ba Baisiraele bao e bego e le makgoba ba be ba lokollwa, gomme ba boela malapeng a bona e bile ba bušetšwa mašemo a bona.