Na o ile wa bala gabotse dihlogo tša Morokami tša ngwaga wo? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Go fetola menagano go bolela’ng? (Baroma. 12:2)

Se ga se bolele gore re swanetše go no dira dilo tše itšego gabotse. Go ra gore re swanetše go hlahloba motho yo re lego yena ke moka re dire diphetogo tšeo di nyakegago maphelong a rena e le gore re kgone go kgahliša Jehofa.—w23.01, matl. 8-9.

Re ka bontšha bjang tekatekano ge re dutše re lebeletše dilo tšeo di diregago mo lefaseng?

Re nyaka go tseba dilo tšeo di diregago gona bjale mo lefaseng, e bile go tseba seo go tlo re thuša go bona gore boporofeta bja Beibele bo phethagala bjang. Eupša go e na le go inaganela gore go tlo direga eng ka morago, re swanetše go ithuta dikgatišo tšeo di tšweletšwago ke mokgatlo. (1 Bakor. 1:10)—w23.02, letl. 16.

Kolobetšo ya Jesu le ya balatedi ba gagwe di fapana bjang?

Jesu o be a sa hloke go ineela go Jehofa ka gobane o belegetšwe setšhabeng seo se bego se ineetše go Modimo. O be a sa hloke go kgopela Modimo gore a mo lebalele sebe le ge e le sefe goba go kgopela Modimo gore a mo thuše go ba le letswalo le le hlwekilego ka gobane e be le motho yo a phethagetšego e bile a se na sebe.—w23.03, letl. 5.

Re ka dira’ng gore ba bangwe le bona ba kgone go araba?

Re ka dira gore dikarabo tša rena e be tše dikopana, gore batho ba bangwe le bona ba tle ba kgone go araba. Re ka phema go tšea dintlha ka moka. Seo se tlo dira gore ba bangwe le bona ba kgone go araba.—w23.04, letl. 23.

“Tsela e Kgethwa” yeo go bolelwago ka yona go Jesaya 35:8 e emela’ng?

Tsela ye ya seswantšhetšo mathomong e be e šupa go tsela ya Bajuda ya go tloga Babilona ba eya nageng ya gabo bona. Lehono tsela yeo e šupa go eng? Mengwaga e mentšhi pele ga 1919, mošomo wa go lokiša tsela o ile wa thoma—gare ga dilo tše dingwe tšeo di ilego tša dirwa e bile go fetolela Beibele le go e gatiša. Batho ba Modimo ba be ba dutše ba sepela ‘Tseleng e Kgethwa’ gomme e ba iša paradeiseng ya moya, e bile e dira gore ba tle ba hwetše ditšhegofatšo tša Mmušo tša nakong e tlago.—w23.05, matl. 15-19.

Keletšo yeo e hwetšwago go Diema kgaolo 9 e bolela ka basadi ba mohuta mang ba seswantšhetšo?

Lengwalo la Diema le bolela ka “mosadi wa setlaela” woo taletšo ya gagwe e lebišago “tlasetlase Bodulabahu” le “bohlale,” bjo bo emelwago ke mosadi yo taletšo ya gagwe e lebišago “tseleng ya tlhaologanyo” le ya bophelo. (Die. 9:​1, 6, 13, 18)—w23.06, matl. 22-24.

Jehofa o bontšhitše bjang tekatekano le boikokobetšo ge a be a dirišana le Lota?

Jehofa o ile a laela Lota gore a tšhabele dithabeng. Ge Lota a kgopela go tšhabela Tsoare, Modimo o ile a mo dumelela.—w23.07, letl. 21.

O ka dira’ng ge e ba molekane wa gago a bogela diswantšho le dibidio tša batho bao ba sa aparago?

Mosadi ga se a swanela go ipona molato. O swanetše go tshwenyega ka segwera sa gagwe le Jehofa le go bala le go naganišiša ka basadi ba ka Beibeleng bao Jehofa a ilego a ba thuša. A ka thuša le molekane wa gagwe gore a se ke a ipea kotsing.—w23.08, matl. 14-17.

Go ba le temogo le go dula re išitše maswafo fase go ka re thuša bjang ge ditumelo tša rena di ganetšwa?

Go e na le go nagana gore motho yoo o nyaka go re hlasela, re swanetše go ipotšiša gore potšišo ya gagwe e ka re thuša bjang go tseba seo se lego bohlokwa go yena. Go dira bjalo go tla re thuša gore re mo arabe ka boleta.—w23.09, letl. 17.

Re ithuta’ng go Maria ka go hwetša matla?

Maria o ile a hwetša matla go ba bangwe ka morago ga go kwa gore e tlo ba mmago Mesia. Morongwa Gabriele le Elisabetha ba ile ba kgothatša Maria ka Mangwalo. Le rena re ka hwetša matla go tšwa go bana babo rena le dikgaetšedi.—w23.10, letl. 15.

Jehofa a ka araba bjang dithapelo tša rena?

Jehofa o tshepiša go araba dithapelo tša rena e bile o nagana ka morero wa gagwe ge a di theetša. (Jer. 29:12) A ka araba dithapelo tše di swanago ka ditsela tše di fapanego, eupša o tlo dula a re thekga.—w23.11, matl. 21-22.

Lengwalo la Baroma 5:2 le bolela ka “kholofelo,” bjale ke ka baka la’ng go bolelwa ka yona gape go temana 4?

Motho a ka ba le kholofelo ya go tlo thabela bophelo lefaseng la paradeise ka morago ga gore a ithute therešo. Eupša ge a kopana le mathata gomme a a kgotlelela, o kgona go bona gore Modimo o a mo amogela ke moka kholofelo yeo a nago le yona e tlo tia le go feta.—w23.12, matl. 12-13.