Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ekiša Tumelo ya Noa, Daniele le Jobo le go kwa ga Bona

Ekiša Tumelo ya Noa, Daniele le Jobo le go kwa ga Bona

“Noa, Daniele le Jobo . . . ba be ba tla hlakodiša feela meoya ya bona ka baka la toko ya bona.”​—HESEK. 14:14.

DIKOPELO: 120, 54

1, 2. (a) Ke ka baka la’ng re ka matlafatšwa ke mohlala wa Noa, Daniele le Jobo? (b) Maemo e be e le afe ge Hesekiele a be a ngwala mantšu ao a lego go Hesekiele 14:14?

NA O tshwenywa ke bolwetši? Na o hloka tšhelete? Goba na o a tlaišwa? Na ka dinako tše dingwe, o ikwa o thatafalelwa ke go dula o thabile tirelong ya Jehofa? Ge e ba go le bjalo, o ka matlafatšwa ke mohlala wa Noa, Daniele le Jobo. Ba be ba sa phethagala, le gona ba ile ba lebeletšana le mathata a mantši a go swana le ao re lebeletšanago le ona, go akaretša le ao a bego a bea maphelo a bona kotsing. Lega go le bjalo, ba ile ba dula ba botega gomme Modimo a ba lebelela e le mehlala ya batho bao ba bontšhago tumelo le go mo kwa.​—Bala Hesekiele 14:12-14.

2 Hesekiele o ngwadile mantšu ao a lego lengwalong la sehlogo se a le Babilona ka 612 B.C.E. * (Hesek. 1:1; 8:1) Ka nako yeo Jerusalema e be e le kgauswi le go fedišwa go etša ge go be go porofetilwe, gomme ya fedišwa ka 607 B.C.E. Batho ba sego kae ba ile ba bontšha dika tša go swana le tša Noa, Daniele le Jobo gomme ba ile ba swaiwa gore ba tle ba phologe. (Hesek. 9:1-5) Gare ga batho bao, go be go na le Jeremia, Baruke, Ebede-meleke le Barekaba.

3. Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se?

3 Go no swana le lehono, batho ba go swana le Noa, Daniele le Jobo, bao Jehofa a ba lebelelago ba se na bosodi, ke bona ba tlago go swaiwa e le gore ba tle ba phologe ge lefase le la Sathane le fedišwa. (Kut. 7:9, 14) Ka gona, anke re boneng gore ke ka baka la’ng Jehofa a dirišitše banna ba e le mehlala ya batho bao ba ilego ba dira dilo tše di lokilego. Ge re dutše re ahlaahla mohlala wa yo mongwe le yo mongwe wa bona, re tlo ithuta ka (1) mathata ao a ilego a lebeletšana le ona le (2) kamoo re ka ekišago tumelo ya gagwe le tsela yeo a bego ekwa ka yona.

NOA O ILE A BONTŠHA TUMELO LE GO KWA JEHOFA KA MENGWAGA E 900

4, 5. Noa o ile a lebeletšana le mathata afe, gona ke’ng seo se bego se kgahliša ka yena?

4 Mathata ao Noa a ilego a lebeletšana le ona. Mehleng ya Henoge, e lego rakgolokhukhu wa Noa, batho ba be ba dira dilo tše di šišimišago kudu. E bile ba be ba bolela “dilo . . . tše di tšhošago” ka Jehofa. (Juda 14, 15) Bošoro bo be bo golela pele. Ge e le gabotse, mehleng ya Noa, “lefase le be . . . le tletše bošoro.” Barongwa ba babe ba ile ba ikapeša mebele ya nama, ba itšeela basadi gomme ba ba le bana ba dipelo tše mpe le basadi bao. Bana bao e be e le motswako wa batho le barongwa. (Gen. 6:2-4, 11, 12) Eupša Noa o be a sa swane le batho ba mehleng ya gagwe. “Noa . . . o be a amogelega mahlong a Jehofa. . . . O be a se na bosodi gare ga batho ba mehleng ya gagwe. Noa o be a sepela le Modimo wa therešo.”​—Gen. 6:8, 9.

5 Ela hloko seo mantšu ao a se bolelago ka monna yoo wa go loka. Sa pele, nagana ka mengwaga yeo Noa a e feditšego a hlankela Jehofa ka potego lefaseng leo le bego le tletše batho ba babe pele ga ge Meetsefula a ka tla. Ga se a fo phela le bona ka mengwaga e 70 goba e 80, e lego mengwaga yeo batho ba bantši ba e phelago lehono. Eupša o phetše le batho bao moo e nyakilego e eba mengwaga e 600! (Gen. 7:11) Sa bobedi, gopola gore go be go se na phuthego yeo Noa a bego a ka ya go yona gore a hwetše kgothatšo le thušo go swana le rena lehono. Go bonagala bana babo ba madi le dikgaetšedi tša gagwe ba se ba ka ba mo thekga. *

6. Noa o ile a bontšha ka ditsela dife gore o na le sebete?

6 Noa o be a sa fo thabela gore ke motho wa go loka. Eupša e bile e be e le “mmoledi wa toko,” yo a nago le sebete, gomme a botša batho ba bangwe ka Jehofa. (2 Pet. 2:5) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ka tumelo ye o ahlotše lefase.” (Baheb. 11:7) Ga go pelaelo gore batho ba bangwe ba ile ba mo kwera gomme ba leka le go mo thibela. Mohlomongwe ba ile ba leka le go mo tšhošetša ka go mo gobatša. Eupša o be a sa “[tšhabe] batho.” (Die. 29:25) Go ena le moo, o be a na le sebete seo Jehofa a se neago bahlanka ba gagwe bao ba botegago.

7. Noa o ile a lebeletšana le mathata afe ge a be a aga areka?

7 Ka morago ga ge Noa a sepetše le Modimo ka mengwaga ya ka godimo ga e 500, Jehofa o ile a mmotša gore a age areka e le gore a tle a phološe batho le diphoofolo. (Gen. 5:32; 6:14) Noa o swanetše go ba a ile a bona eka go aga areka ke mošomo o boima. Eupša o be a sa tšhošwe feela ke mošomo wa go aga, o be a tseba gore go aga areka go be go tlo dira gore batho ba mo kwere le go mo thatafišetša bophelo. Lega go le bjalo, o ile a kwa Modimo gomme a tšwela pele a bontšha tumelo. Beibele e re: “[O ile] a dira tšona tšeo.”​—Gen. 6:22.

8. Noa o ile a bontšha bjang gore o be a na le tumelo ya gore Jehofa o be a tlo hlokomela lapa la gagwe?

8 Bothata bjo bongwe bjoo Noa a ilego a lebeletšana le bjona ke bja go hlokomela lapa la gagwe. Pele ga Meetsefula, batho ba be ba swanetše go šoma ka thata e le gore ba leme dijo. Noa le yena o be a swanetše go dira bjalo. (Gen. 5:28, 29) Lega go le bjalo, ga se a ka a tshwenyega kudu ka go hlokomela lapa la gagwe, eupša selo se bohlokwa bophelong bja gagwe e be e le go hlankela Modimo. Gaešita le ge Noa a be a swaregile ka go aga areka—yeo e ka bago e tšere mengwaga e 40 goba e 50—go hlankela Modimo go be go etla pele bophelong bja gagwe. O ile a tšwela pele a mo hlankela ka mengwaga e mengwe e 350 ka morago ga Meetsefula. (Gen. 9:28) Ruri Noa o re beetše mohlala o mobotse wa go ba le tumelo le go kwa Jehofa!

9, 10. (a) Re ka ekiša bjang tumelo ya Noa le go kwa ga gagwe? (b) Ge e ba o ekwa melao ya Modimo, o ka kgodišega ka’ng?

9 Kamoo re ka ekišago tumelo ya Noa le go kwa ga gagwe. Re ka ekiša tumelo ya Noa ka go dula re thekga seo Jehofa a se lebelelago se lokile, ka go se be karolo ya lefase la Sathane le ka go etiša dilo tša Mmušo wa Modimo pele maphelong a rena. (Mat. 6:33; Joh. 15:19) Go bolela nnete, tsela yeo re itshwarago ka yona e dira gore batho ba lefase le, ba re hloye. Ka mohlala, ka ge re latela melao ya Modimo ya mabapi le thobalano le lenyalo, batho ba ka bolela gampe ka rena mekerong ya ditaba. (Bala Maleaki 3:17, 18.) Lega go le bjalo, go swana le Noa, re boifa Jehofa, e sego batho. Re a tseba gore ke yena a tlago go re fa bophelo bjo bo sa felego.​—Luka 12:4, 5.

10 Eupša go thwe’ng ka wena? Na o tla dula o “sepela le Modimo,” le ge ba bangwe ba go kwera goba ba go nyamiša? Na o tla bota gore Jehofa o tla go hlokomela le ge maemo a ikonomi a le thata goba o sa hwetše mošomo? Ge e ba o bota Jehofa e bile o mo kwa go swana le ge Noa a dirile, o ka kgodišega gore Jehofa o tla go hlokomela.​—Bafil. 4:6, 7.

DANIELE O ILE A BONTŠHA TUMELO LE GO KWA JEHOFA GAEŠITA LE GE A BE A DULA MOTSENG O MOBE

11. Daniele le bagwera ba gagwe ba bararo ba ile ba lebeletšana le mathata afe kua Babilona? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

11 Mathata ao Daniele a ilego a lebeletšana le ona. Daniele o ile a gapeletšwa go dula motseng wa Babilona, woo o bego o tletše ka medingwana ya maaka le batho bao ba bego ba dirišana le meoya e mebe. Go oketša moo, Bababilona ba be ba nyatša Bajuda, ba ba kwera le go kwera Modimo wa bona Jehofa. (Ps. 137:1, 3) Ruri seo se swanetše go ba se ile sa kweša bohloko Bajuda bao ba botegago ba go swana le Daniele! Le gona, batho ba bantši ba be ba mmeile leihlo, yena gotee le bagwera ba gagwe ba bararo, e lego Hanania, Mishaele le Asaria, ka gobane ba be ba tlo tlwaeletšwa gore ba šomele kgoši ya Babilona. Go be go letetšwe gore ba je dijo tša kgoši, tšeo tše dingwe tša tšona Jehofa a bego a laetše batho ba gagwe gore ba se di je. Eupša Daniele ga se a ka a nyaka go “[itšhilafatša] ka matsaka a kgoši.”​—Dan. 1:5-8, 14-17.

12. (a) Daniele o ile a bontšha dika dife tše dibotse? (b) Jehofa o ile a lebelela Daniele bjang?

12 Daniele o ile a welwa ke bothata bjo bongwe bjoo mathomong bo bego bo bonagala eka ga se bjo bogolo. Daniele o be a na le bokgoni bja go dira dilo tše dintši. Ka baka leo, kgoši e ile ya mo nea mediro e kgethegilego. (Dan. 1:19, 20) Eupša go e na le gore a ikgantšhe goba a nagane gore ka mehla o dula a nepile, o ile a dula a ikokobeditše e bile a ipoeditše, ka mehla a iša theto go Jehofa. (Dan. 2:30) Ge e le gabotse, ge Jehofa a be a bala Daniele gare ga baloki ba bjalo ka Noa le Jobo, Daniele e be e sa le yo monyenyane. Na Modimo o be a dirile phošo ka go ba le kholofelo go Daniele yo e bego e sa le yo monyenyane? Aowa! Daniele o ile a dula a botegela Modimo le go mo kwa go fihlela a ehwa. Mohlomongwe o be a na le mengwaga e 90 ge morongwa wa Modimo a be a re go yena: “Wena Daniele, monna yo a rategago kudu.”​—Dan. 10:11.

13. Lebaka le lengwe leo Jehofa a thušitšego Daniele gore a fiwe maemo a godimo e ka ba e le lefe?

13 Ka ge Jehofa a be a lebeletše Daniele ka botho, o ile a dira gore Daniele a kgethwe go ba letona mmušong wa Babilona le mmušong wa Bamede le Baperesia. (Dan. 1:21; 6:1, 2) Mohlomongwe Jehofa o ile a dira gore ditaba di sepele ka tsela yeo e le gore Daniele a tle a kgone go thuša batho ba gabo. Go no swana le ge a ile a dira gore Josefa a thuše batho ba gabo kua Egipita, gomme a dira le gore Esitere le Morodekai ba thuše batho ba gabo bona kua Peresia. * (Dan. 2:48) Nagana kamoo Bajuda bao ba bego ba le bothopša, go akaretša le Hesekiele, ba swanetšego go ba ba ile ba ikwa ka gona ge ba bona Jehofa a diriša Daniele go ba thuša! Ruri seo se swanetše go ba se ile sa ba kgothatša.

Jehofa o lebelela batho bao ba dulago ba mmotegela ba le bohlokwa (Bona serapa 14 le 15)

14, 15. (a) Maemo ao re phelago go wona a swana le a Daniele ka ditsela dife? (b) Lehono batswadi ba ka ithuta’ng go batswadi ba Daniele?

14 Kamoo re ka ekišago tumelo ya Daniele le go kwa ga gagwe. Lehono, re phela lefaseng leo le tletšego ka batho bao ba se nago boitshwaro le bao ba sa ratego dilo tša Modimo. Batho ba bantši ba sentšwe ke Babilona yo Mogolo, e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. Beibele e bitša Babilona yo Mogolo gore ke “bodulo bja batemona.” (Kut. 18:2) Eupša rena re phela bjalo ka badiiledi, ka baka leo, re nyaka go ba ba fapanego, le ge re kwerwa le go tlaišwa. (Mar. 13:13) Ka gona, go swana le Daniele, anke re batameleng kgauswi le Jehofa Modimo wa rena. Ge ka boikokobetšo le ka go kwa re mmota, le rena re tlo ba ba bohlokwa pele ga gagwe.​—Hag. 2:7.

15 Lehono batswadi ba ka ithuta’ng mohlaleng wa batswadi ba Daniele? Go sa šetšwe bobe bjoo bo bego bo tletše Juda ge Daniele e be e sa le yo monyenyane, o ile a gola a rata Modimo. Ke nnete gore se ga se sa direga ka mohlolo. Se bontšha gore batswadi ba gagwe ba be ba mo tlwaeditše gabotse. (Die. 22:6) Gaešita le leina la Daniele, leo le bolelago gore “Moahlodi wa ka ke Modimo,” le bontšha gore batswadi ba gagwe ba be ba boifa Modimo. Ka gona, batswadi, le se ke la ngala bana ba lena, eupša ba ruteng ka go se fele pelo. (Baef. 6:4) Le gona, rapelang le bona, le be le ba rapelele. Ge le leka go nweletša therešo ya Beibele dipelong tša bana ba lena, Jehofa o tlo le šegofatša kudu.​—Ps. 37:5.

GO SA ŠETŠWE GORE JOBO O BE A HUMILE GOBA A DIILA, O ILE A BONTŠHA TUMELO LE GO KWA JEHOFA

16, 17. Bophelo bja Jobo bo ile bja fetoga bjang?

16 Mathata ao Jobo a ilego a lebeletšana le ona. Bophelo bja Jobo bo ile bja fetoga kudu. Pele a ka welwa ke mathata, Jobo e be e le “yo mogolo go feta bohle Babohlabela.” (Jobo 1:3) O be a humile, a tumile e bile a hlompšha kudu. (Jobo 29:7-16) Lega go le bjalo, go sa šetšwe dilo tše ka moka, ga se a ka ipona a le bohlokwa go feta ba bangwe goba gore o be a sa hloke Modimo. Ge e le gabotse, Jehofa o ile a mmitša “mohlanka wa ka,” a oketša ka gore: “Ke monna yo a se nago bosodi le yo a lokilego, yo a boifago Modimo le yo a phemago go dira bobe.”​—Jobo 1:8.

17 Bophelo bja Jobo bo ile bja fetoga ka ponyo ya leihlo. O ile a lahlegelwa ke dilo ka moka gomme a gateletšega kudu moo a ilego a nyaka go hwa. Re a tseba gore mathata ao o a baketšwe ke Sathane, yoo a ilego a mo latofatša ka gore o be a hlankela Modimo feela ka gobane dilo di be di mo sepelela gabotse. (Bala Jobo 1:9, 10.) Jehofa ga se a ka a tšeela fase ditatofatšo tšeo tša Sathane. Go e na le moo, o ile a nea Jobo sebaka sa gore a bontšhe gore o be a mmotegela ka go rata.

18. (a) O kgahlwa ke’ng ka potego ya Jobo? (b) Tsela yeo Jehofa a ilego a dirišana le Jobo e re rutang ka Jehofa?

18 Sathane o ile a hlasela Jobo ka makga a go latelana. O be a nyaka gore Jobo a nagane gore o be a tlaišwa ke Modimo. (Jobo 1:13-21) Ka morago ga moo, banna ba bararo ba baikaketši ba ile ba etela Jobo gore ba mo homotše, eupša ba mo hlasela ka mantšu a go hlaba, ba re ge e le gabotse Modimo ke yena a bego a mo otla! (Jobo 2:11; 22:1, 5-10) Lega go le bjalo, Jobo o ile a dula a botegela Jehofa. Ke therešo gore ka dinako tše dingwe Jobo o be a bolela dilo a sa nagane, eupša Jehofa o be a kwešiša bohloko bjo Jobo a bego a bo kwa. (Jobo 6:1-3) Ge Modimo a be a lebelela Jobo, o ile a bona monna yo a bego a gateletšegile kudu, yo a sa kago a mo tlogela le ge Sathane yoo e lego mphenyašilo, a be a mo hlasela le go mo roga gantši. Ka morago ga gore mathata a Jobo a fele, Jehofa o ile a bušetša gabedi Jobo dilo tšeo a bego a na le tšona peleng a ba a mo okeletša bophelo ka mengwaga e 140. (Jak. 5:11) Dinakong tšeo ka moka, Jobo o ile a dula a hlankela Jehofa ka pelo ya gagwe ka moka. Re tseba bjang seo? Re tseba se ka gobane ge Hesekiele a be a ngwala mantšu ao a lego lengwalong la sehlogo se, Jobo o be a šetše a na le mengwaga e makgolokgolo a hwile.

19, 20. (a) Re ka ekiša bjang tumelo ya Jobo le go kwa ga gagwe? (b) Re ka bontšha bjang kwelobohloko ya go swana le ya Modimo ge re dirišana le batho ba bangwe?

19 Kamoo re ka ekišago tumelo ya Jobo le go kwa ga gagwe. Go sa šetšwe gore maemo a rena ke afe, anke re duleng re etiša Jehofa pele maphelong a rena, re mmote ka mo go feletšego le go mo kwa ka dipelo tša rena ka moka. Ruri re na le mabaka a mantši a go dira bjalo go feta ao Jobo a bego a na le ona! Nagana ka taba ye: Lehono re tseba dilo tše dintši ka Sathane le maano a gagwe. (2 Bakor. 2:11) Ka go ithuta Beibele, kudukudu puku ya Jobo, ga bjale re a tseba gore ke ka baka la’ng Modimo a dumelela tlaišego. Go tšwa boporofeteng bja Daniele, re a kwešiša gore Mmušo wa Modimo ke mmušo wa kgonthe woo o tlago go buša lefase ka moka, woo Kgoši ya wona e lego Jesu Kriste. (Dan. 7:13, 14) Le gona, re a tseba gore kgauswinyane Mmušo wo o tlo fedišetša sa ruri mathata ka moka lefaseng.

20 Le gona, seo se diragaletšego Jobo se bontšha bohlokwa bja go kwela bohloko Bakristegotee le rena bao ba ka bago ba kgotleletše mathata. Go swana le Jobo, ka dinako tše dingwe ba bangwe ba ka bolela dilo ba sa nagane. (Mmo. 7:7) Eupša go e na le gore re ba ahlole, re swanetše go bontšha temogo le go ba kwelobohloko. Ge re dira bjalo, re tla be re ekiša Tatago rena yo lerato, e lego Jehofa.​—Ps. 103:8.

JEHOFA ‘O TLA GO MATLAFATŠA’

21. Mantšu a lego go 1 Petro 5:10 a go gopotša’ng ka seo diragaletšego Noa, Daniele le Jobo?

21 Le ge Noa, Daniele le Jobo ba ile phela dinakong tše di sa swanego, le maemong a sa swanego, ba ile ba kgotlelela mathata ao ba bego ba lebeletšane le ona. Dikanegelo tša bophelo bja bona di re gopotša mantšu a moapostola Petro, yo a ngwadilego gore: “Ka morago ga ge le tlaišegile ka lebakanyana, Modimo wa botho bjohle bjo bogolo . . . o tla fetša go tlwaetšwa ga lena, o tla le tiiša, o tla le matlafatša.”​—1 Pet. 5:10.

22. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

22 Jehofa o re kgonthišetša gore o tla re matlafatša le go re tiiša. O re kgonthišetša seo ka mantšu ao a laetšego Petro gore a a ngwale. Mantšu a a sa šoma le go bahlanka ba Modimo lehono. Ka moka ga rena re nyaka go tiišwa ke Jehofa le go dula re mmotegela. Ke ka baka leo re nyakago go ekiša le tumelo ya Noa, Daniele le Jobo le go kwa ga bona! Sehlogong se se latelago re tlo bona gore banna ba ba be ba botegela Jehofa ka gobane ba be ba mo tseba gabotse. Ge e le gabotse, ba be ba “kwešiša dilo ka moka” tšeo Jehofa a bego a nyaka gore ba di dire. (Die. 28:5) Le rena re ka swana le bona.

^ par. 2 Hesekiele o ile a išwa bothopša ka 617 B.C.E. Ditiragalo tše di begilwego go Hesekiele 8:1–19:14 di diragetše “ka ngwaga wa botshelela” wa ge a le bothopša, goba ka 612 B.C.E.

^ par. 5 Tatago Noa e lego Lamege, o be a boifa Modimo eupša o ile a hwa mengwaga e mehlano pele Meetsefula a ka tla. Ge e ba mmago Noa le bana babo ba be ba phela nakong ya ge Meetsefula a be a thoma, gona go ra gore ga se ba ka ba phologa.

^ par. 13 Go ka bolelwa se se swanago le ka bagwera ba Daniele ba bararo, bao le bona ba ilego ba newa maemo a bolaodi.​—Dan. 2:49.