1, 2. Ngwageng wo, ke tiragalo efe yeo e tlago go re bokanya ka botee go feta tiragalo le ge e le efe, gona ka baka la’ng? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

KA DI-31 tša March 2018, ge letšatši le thoma go sobela, batho ba Modimo le barutwana ba bantši ba Beibele ba tla be ba bokane bakeng sa tiragalo ya ngwaga le ngwaga ya go gopola Selalelo sa Morena. Ka morago ga ge letšatši le sobetše, batho ba dimilione ba tla bokana mmogo gore ba gopole lehu la Kriste. Ngwaga o mongwe le o mongwe, tiragalo ye e ba e kgahlišago kudu, e dira gore batho ba bokane ka botee lefaseng ka moka, go feta tiragalo le ge e le efe!

² Jehofa le Jesu ba swanetše go ba ba thaba kudu ge iri ka morago ga iri ba dutše ba lebeletše batho ba dimilione lefaseng ka moka ba eba gona tiragalong ye, yeo e kgethegilego go fihlela ge letšatši leo le fela. Beibele e boletše e sa le pele gore “lešaba le legolo leo go sego motho yo a kgonago go le bala, le le tšwago ditšhabeng tšohle, melokong yohle, merafong yohle le malemeng ohle” le tla goeletša ka gore: “Phološo e tšwa go Modimo wa rena yo a dutšego sedulong sa bogoši, le  go Kwana.” (Kut. 7:9, 10) Ruri ke mo go kgahlišago go bona tiragalo ye ya ngwaga le ngwaga e godiša Jehofa le Jesu!

3. Sehlogo se se tlo araba dipotšišo dife?

³ Sehlogong se, go tlo arabja dipotšišo tše nne tše di latelago: (1) Ke swanetše go itokišeletša bjang go ba gona Segopotšong sa lehu la Morena e le gore ke tle ke holege? (2) Ke ka ditsela dife Segopotšo se dirago gore go be le botee bathong ba Modimo? (3) Ke swanetše go dira’ng gore go be le botee bjoo? (4) Na go tla ka gwa ba le Segopotšo sa mafelelo sa lehu la Kriste? Ge e ba go le bjalo, neng?

4. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re be gona Segopotšong ge e ba go kgonega?

⁴ Tseba gore ke ka baka la eng o swanetše go ba gona Segopotšong sa lehu la Morena. Gopola gore go ba gona dibokeng tša Bokriste ke karolo ya borapedi bja rena. Re ka kgodišega gore Jehofa le Jesu ba a bona gore ke mang yo a dirago maiteko a gore a be gona sebokeng se sa bohlokwa sa ngwaga le ngwaga. Ka gona, re nyaka gore ba bone gore ke feela ge re babja kudu goba ge maemo a tloga a re gapeletša, moo re ka se bego gona Segopotšong. Ge e ba re bontšha ka mediro ya rena gore re tšeela godimo go bokana mmogo bakeng sa go rapela Jehofa, re mo nea lebaka le lengwe la gore a dule a ngwadile maina a rena ka ‘pukung ya gagwe ya kgopotšo,’ e lego ‘puku ya bophelo’—yeo e nago le maina a batho bao ba tlago go hwetša bophelo bjo bo sa felego.​—Mal. 3:16; Kut. 20:15.

5. Ge Segopotšo se dutše se batamela, re ka dira’ng ‘go bona ge e ba re sa le tumelong’?

⁵ Ge Segopotšo se dutše se batamela, re ka ipha nako ya go rapela le go naganišiša ka tswalano ya rena le Jehofa. (Bala 2 Bakorinthe 13:5.) Re ka dira seo bjang? Re ka dira se ka go ‘itekola gore re bone ge e ba re sa le tumelong.’ E le gore re dire seo, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke tloga ke dumela gore ke karolo ya mokgatlo o nnoši woo Jehofa a o kgethilego gore o phethagatše thato ya gagwe? Na ke dira sohle seo nka se kgonago gore ke botše batho ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo? Na tsela yeo ke phelago ka yona e bontšha gore ke tloga ke dumela gore ye ke mehla ya bofelo le gore pušo ya Sathane e kgauswi le go fedišwa? Na ke sa na le tumelo e tiilego go Jehofa le Jesu go etša mathomong ge ke be ke neela bophelo bja ka go Jehofa Modimo?’ (Mat. 24:14; 2 Tim. 3:1; Baheb. 3:14) Go naganišiša ka dikarabo tša dipotšišo tše go tla re thuša gore re dule re bontšha gore re batho ba mohuta mang.

6. (a) Tsela e nnoši yeo e ka go thušago gore o hwetše bophelo bjo bo sa felego ke efe? (b) Mogolo yo mongwe o itokišeletša bjang Segopotšo ngwaga le ngwaga, gona wena o ka diriša bjang mokgwa o swanago?

⁶ Bala le go naganišiša ka dilo tšeo di theilwego Mangwalong tšeo di hlalosago gore Segopotšo se bohlokwa. (Bala Johane 3:16; 17:3.) Tsela e nnoši ya go hwetša bophelo bjo bo sa felego ke go ‘tseba’ Jehofa le go ‘dumela’ go Jesu, yena Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši. E le gore o itokišeletše Segopotšo, thutong ya gago ya motho ka noši, gore’ng o sa kgethe go dira mešongwana yeo e tlago go go thuša gore o batamele kgauswi le Jehofa le Jesu? Ela hloko seo ngwanabo rena yo mongwe yoo e lego kgale e le mogolo a bego a dutše a se dira. Go theoša le mengwaga, o be a dutše a kgoboketša dihlogo tša Merokami tšeo di bolelago ka go lebanya ka Segopotšo le lerato leo Jehofa le Jesu ba re bontšhitšego lona. Dibekeng tša pele ga Segopotšo, o bala gape dihlogo tše le go naganišiša ka bohlokwa bja go ba gona tiragalong ye e bohlokwa. Ka dinako tše dingwe, o oketša dihlogo tšeo ka sehlogo se tee goba tše pedi. Mogolo yo o hweditše gore ge a bala dihlogo tše gantši le ge a bala mmalo wa Beibele wa Segopotšo gotee le go naganišiša ka wona, o ithuta dilo tše difsa ngwaga o mongwe le o mongwe. O re sa bohlokwa kudu ke gore ngwaga le ngwaga o ikwa a rata Jehofa le Jesu kudu. Go dira mešongwana e bjalo go ka matlafatša lerato la gago go Jehofa le Jesu gomme se sa go thuša gore o holege ka botlalo Segopotšong.

7. (a) Jesu o ile a rapelela’ng bošegong bja mathomo bja ge a be a eja selalelo le barutiwa ba gagwe? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa o ile a araba thapelo ya Jesu?

⁷ Bošegong bja mathomo bja ge Jesu a be a eja selalelo le barutiwa ba gagwe, Jesu o ile a rapelela barutiwa ba gagwe gore ba be le botee bjo yena le Tatagwe ba nago le bjona. (Bala Johane 17:20, 21.) Ruri Jehofa o ile a araba thapelo yeo ya Morwa wa gagwe yo a mo ratago kudu, gomme ga bjale batho ba dimilione ba a dumela gore Jehofa o ile a romela Morwa wa gagwe mo lefaseng. Segopotšo se bontšha gabotse gore batho ba Modimo ba na le botee go feta dipokano tše dingwe tšeo Dihlatse tša Jehofa di bago le tšona. Batho ba bantši go tšwa ditšhabeng tša go se swane le ba mebala e fapafapanego ba bokana gotee mafelong a gabo bona lefaseng ka moka. Mafelong a mangwe, ga se gwa tlwaelega gore batho ba mebala e sa swanego ba bokane gotee e le gore ba rapele Modimo, ge e ba ba ka dira bjalo, batho ba bangwe ba nyatša seo. Ruri Jehofa le Jesu ba thabišwa ke botee bjoo!

8. Jehofa o ile a nea Hesekiele molaetša ofe wa mabapi le botee?

⁸ Ka ge re le batho ba Jehofa, ga re makatšwe ke botee bjoo re nago le bjona. Ge e le gabotse Jehofa o boletše ka bjona e sa le pele. Ela hloko molaetša wo a o neilego moporofeta Hesekiele wa mabapi le go kopanywa ga mapara a mabedi, e lego lepara la “Juda” le lepara la “Josefa.” (Bala Hesekiele 37:15-17.) Morokami wa July 2016 go “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” o ile wa hlalosa gore: “Jehofa o ile a botša Hesekiele molaetša wa gore setšhaba sa Isiraele se be se tlo kopana gape ge se boetše Nageng ya Kholofetšo. Le gona molaetša woo o bolela ka go kopanywa ga batho ba Modimo mo go thomilego go direga mehleng ya bofelo.”

9. Ngwaga le ngwaga ge re gopola lehu la Kriste, re bona bjang botee bjo bo boletšwego e sa le pele go Hesekiele?

⁹ Go tloga ka 1919 go ya pele, ganyenyane-ganyenyane Jehofa o ile a rulaganya lefsa le go kopanya gape batlotšwa, bao ba bego ba swantšhwa le lepara la “Juda.” Ka morago ga moo, ge bao ba nago le kholofelo ya go tlo phela mo lefaseng—bao ba swantšhwago le lepara la “Josefa”—ba dutše ba tlatša batlotšwa, dihlopha tše tše pedi di dirile “mohlape o tee.” (Joh. 10:16; Sak. 8:23) Jehofa o ile a holofetša gore o tlo kopanya mapara a a mabedi gomme a a dira gore a be lepara letee ka seatleng sa gagwe. (Hesek. 37:19) Ga bjale dihlopha tše tše pedi di hlankela Jehofa ka botee di le ka tlase ga Kgoši e tee—Jesu Kriste yo a tagafaditšwego, yoo boporofeteng bja Hesekiele a bitšwago “Dafida mohlanka” wa Modimo. (Hesek. 37:24, 25) Botee bjo bjo bohlokwa bjoo bo hlalositšwego go Hesekiele bo bonagala gabotse ngwaga le ngwaga ge batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng le “dinku tše dingwe” ba bokana gotee gore ba gopole lehu la Kriste! Eupša potšišo ke gore, ke swanetše go dira’ng gore go be le botee bjoo le gore bo dule bo le gona?

10. Re ka dira’ng gore go be le botee bathong ba Modimo?

¹⁰ Tsela ya mathomo yeo re ka dirago gore go be le botee bathong ba Modimo ke ka go ithuta go ba le boikokobetšo. Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba be le boikokobetšo. (Mat. 23:12) Ge e ba re ikokobeditše, re ka se be le mokgwa wa batho ba lefase le wa go ipona re le bohlokwa go feta ba bangwe. Go e na le moo, boikokobetšo bjo re nago le bjona bo tla re thuša gore re ikokobeletše bao ba etelelago pele, gomme moya o bjalo wa go kwa o a nyakega gore ka phuthegong go be le botee. Sa bohlokwa le go feta, boikokobetšo bjo re bo bontšhago bo thabiša Modimo, ka gobane “o lwa le baikgogomoši eupša o bontšha baikokobetši botho bja gagwe bjo bogolo.”​—1 Pet. 5:5.

11. Go naganišiša ka senkgwa le beine go ka re thuša bjang gore re be le botee ka phuthegong?

¹¹ Tsela ya bobedi yeo re ka dirago gore go be le botee ka phuthegong ya Modimo ke ka go naganišiša  ka senkgwa le beine tšeo di dirišwago Segopotšong. Letšatšing la Segopotšo kudukudu bošegong bjoo, naganišiša ka mo go tseneletšego mabapi le seo se bolelwago ke senkgwa seo se sa omelwago gotee le beine e khwibidu. (1 Bakor. 11:23-25) Senkgwa se swantšhetša mmele wa Jesu wo o se nago sebe, woo a o neilego e le sehlabelo, gomme beine yona e swantšhetša madi a gagwe ao a tšholotšwego. Eupša re swanetše go dira se se fetago go no kwešiša diswantšhetšo tše. Gopola gore sehlabelo sa topollo sa Kriste se bontšhitše dilo tše pedi—lerato leo Jehofa a le bontšhitšego ka go re nea Morwa wa gagwe, le lerato leo Jesu a le bontšhitšego ka go ithaopela go tlo re hwela. Go naganišiša ka lerato leo go swanetše go re tutueletša gore le rena re ba rate. Le gona lerato leo rena le barapedigotee le rena re nago le lona go Jehofa le swana le thapo, yeo e re tlemaganyago le go matlafatša botee bja rena.

12. Papišong ya kgoši le bahlanka ba gagwe, Jesu o ile a bolela bjang ka mo go kwagalago gore Jehofa o letetše gore re lebalele ba bangwe?

¹² Tsela ya boraro yeo re ka dirago gore go be le botee ka phuthegong ke ka go lebalela ba bangwe go tšwa pelong. Ge re lebalela bao ba re diretšego diphošo, re bontšha gore re leboga sehlabelo sa Kriste seo se dirilego gore Jehofa a kgone go re lebalela dibe. Bala e nngwe ya dipapišo tša Jesu yeo e lego go Mateo 18:23-34 gomme o ipotšiše gore: ‘Na ke ikwa ke tutueletšega go diriša seo Jesu a se rutilego? Na ke kwešiša Bakristegotee le nna le go se ba felele pelo? Na ke dula ke ikemišeditše go lebalela bao ba ntirelago diphošo?’ Ke therešo gore dibe tšeo re di dirago di fetana ka bogolo. Ka gona tše dingwe tša tšona go ka ba boima go di lebalela ba bangwe ka ge re sa phethagala. Lega go le bjalo, papišo ye e re ruta gore Jehofa o letetše gore re lebalele ba bangwe. (Bala Mateo 18:35.) Jesu o boletše ka mo go kwagalago gore Jehofa a ka se re lebalele ge le rena re sa lebalele bana babo rena ge e ba go na le mabaka a kwagalago a go ba lebalela. Ruri re swanetše go naganišiša ka taba ye! Re šireletša botee bja rena bjo bohlokwa le go dira gore bo dule bo le gona ge e ba re lebalela ba bangwe go etša ge Jesu a re rutile bjalo.

13. Ge re bontšha gore re badirakhutšo, seo se tla dira bjang gore go be le botee ka phuthegong ya Modimo?

¹³ Ge re lebalela ba bangwe, re bontšha gore re badirakhutšo. Nagana ka keletšo ya moapostola  Paulo yeo e rego re swanetše go “leka ka matla go boloka botee bja moya setlemong se se tlemaganyago sa khutšo.” (Baef. 4:3) Sehleng sa Segopotšo, kudukudu bošegong bja Segopotšo, naganišiša ka mo go tseneletšego kamoo o dirišanago le ba bangwe ka gona. Ipotšiše gore: ‘Na batho ba bangwe ba ntseba ke le motho wa go boloka sekgopi? Goba na batho ba ntseba ka go dira sohle seo nka se kgonago go dira gore go be le khutšo le botee ka phuthegong?’ Tše ke dipotšišo tše bohlokwa tšeo re swanetšego go naganišiša ka tšona.

14. Re ka bontšha bjang gore re “kgotlelelana ka lerato”?

¹⁴ Tsela ya bone yeo re ka dirago gore go be le botee phuthegong ya Jehofa ke ka go rata bana babo rena. Ge re dira bjalo, re ekiša Jehofa, ka ge e le Modimo yo a nago le lerato. (1 Joh. 4:8) Le ka mohla ga se ra swanela go bolela ka Bakristegotee le rena gore, “Ke no ba ke gapeletšega go ba rata ka gore ke bana bešo, eupša ge e le gabotse ga ke kwane le bona”! Go nagana ka tsela yeo go tla be go sa dumelelane le keletšo ya Paulo yeo e rego re swanetše go “kgotlelelana ka lerato.” (Baef. 4:2) Hlokomela gore Paulo ga se a no re, re ‘kgotlelelane.’ Eupša o itše re kgotlelelane “ka lerato.” Go na le phapano tabeng ye. Diphuthegong tša gabo rena go na le batho ba mehuta ka moka bao Jehofa a ba gogetšego go yena. (Joh. 6:44) Ka ge Jehofa a ba gogetše go yena go ra gore o a ba rata. Ka gona, gore’ng re ka re Bakristegotee le rena ga ba swanelwe ke lerato la rena, mola Jehofa yena a ba rata? Ga se ra swanela go timana ka lerato leo Jehofa a re laelago gore re le bontšhe ba bangwe!​—1 Joh. 4:20, 21.

15. Re tseba bjang gore go tlo ba le Segopotšo sa mafelelo?

¹⁵ Ka letšatši le lengwe, Segopotšo se tlo ba gona la mafelelo. Re tseba bjang seo? Lengwalong la gagwe la mathomo leo a le ngwaletšego Bakorinthe, Paulo o ngwaletše Bakriste ba tloditšwego gore ge ba gopola lehu la Jesu ngwaga le ngwaga ba “dula [ba] tsebatša lehu la Morena go fihlela a fihla.” (1 Bakor. 11:26) Polelwana ‘go fihla’ e swana le polelwana ‘go tla’ yeo Jesu a boletšego ka yona e sa le pele mabapi le go tla ga bofelo. Ge a be a bolela ka masetlapelo ao a lego kgauswiuswi, o itše: “Pontšho ya Morwa wa motho e tla bonagala legodimong, gomme meloko ka moka ya lefase e tla itshetla dihuba e lla, ya bona Morwa wa motho a etla ka maru a legodimo ka matla le letago le legolo. [Jesu] o tla roma barongwa ba gagwe ka modumo o mogolo wa phalafala gomme ba tla kgoboketša bakgethwa ba gagwe go tšwa mathokong a mane, go tloga pheletšong e nngwe ya magodimo go ya go e nngwe.” (Mat. 24:29-31) Go ‘kgoboketšwa mo ga bakgethwa’ go šupa go nako ya ge Bakriste ka moka ba batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng ba tla be ba amogela moputso wa bona wa go ya legodimong. Se se tlo direga ka morago ga gore masetlapelo a magolo a thome eupša pele ga ntwa ya Haramagedone. Ntweng yeo, Jesu le ba 144 000 ba tlo lwa le dikgoši tša lefase ka moka gomme ba di fenya. (Kut. 17:12-14) Ge Jesu a etla mo lefaseng go tlo kgoboketša batlotšwa, Segopotšo seo re bilego le sona pele a etla, e tla be e le sa mafelelo.

16. Ke ka baka la’ng o nyaka go ba gona Segopotšong sa ngwaga wo?

¹⁶ Eka ka moka ga rena re ka tla Segopotšong ka di-31 tša March 2018 e le gore re tle re holege. Le gona anke re kgopeleng Jehofa gore a re thuše go kgatha tema ya gore go dule go na le botee bathong ba gagwe! (Bala Psalme 133:1.) Gopola, ka letšatši le lengwe, Segopotšo seo re tla bego re le go sona e tla be e le sa mafelelo. Ge re dutše re sa letetše letšatši leo, eka re ka dira sohle seo re ka se kgonago gore re be gona Segopotšong, le gona anke re tšeeleng godimo botee bjo re bo bonago letšatšing la Segopotšo.