1-2. (a) Ke ka baka la’ng Jesu a re bontšhitše tsela e bonolo ya go gopola lehu la gagwe? (b) Ke dika dife tša Jesu tšeo re tlago go bolela ka tšona?

NA O ka hlalosa seo se diregago Segopotšong sa lehu la Kriste seo se bago gona ngwaga le ngwaga? Ga go pelaelo gore bontši bja rena re gopola dilo tšeo di diregago Selalelong sa Morena. Ka baka la’ng? Ka gobane selalelo seo se bonolo. Eupša ke tiragalo e bohlokwa kudu. Ka gona re ka ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng tiragalo ye e le bonolo?’

² Ge Jesu a be a ruta batho ka Tatagwe, o be a tsebja ka go ruta ka tsela e bonolo, e kwagalago le yeo e kwešišegago. (Mat. 7:28, 29) Ka mo go swanago, o re bontšhitše tsela e bonolo eupša e le e bohlokwa, ya go gopola * lehu la gagwe. Anke re boleleng kutšwanyana ka tiragalo ye e bonolo le tše dingwe tša dilo tšeo Jesu a di boletšego goba a di dirilego. Seo se tlo re thuša gore re kwešiše kutšwanyana kamoo Jesu a ikokobeditšego, a nago le sebete e bile a re ratago ka gona. E bile re tlo ithuta kamoo re ka mo ekišago kutšwanyana.

3. Go ya ka Mateo 26:26-28, Segopotšo seo Jesu a ilego a se thoma se be se le bonolo gakaaka’ng, gona dilo tše pedi tšeo a ilego a di diriša di be di swantšhetša’ng?

³ Jesu o be a na le barutiwa ba gagwe ba 11 bao ba botegago ge a be a thoma Segopotšo sa lehu la gagwe. O ile a tšea senkgwa le beine tšeo di bego di šetše ge go be go ketekwa Paseka gomme a  dira Segopotšo seo se bonolo. (Bala Mateo 26:26-28.) O ile a diriša feela senkgwa seo se bego se sa omelwa le beine, e lego dilo tšeo di bego di šetše di le gona. Jesu o ile a botša baapostola ba gagwe gore senkgwa seo le beine yeo e be e le dilo tše bohlokwa tšeo di bego di swantšhetša mmele wa gagwe o phethagetšego le madi a gagwe ao kgauswinyane a bego a tla tšhollwa bakeng sa bona. Baapostola ba swanetše go ba ba se ba makala ge tiragalo yeo e bohlokwa yeo Jesu a bego a sa tšwa go e thoma e be e le bonolo. Ka baka la’ng?

4. Keletšo yeo Jesu a ilego a e nea Mareta e re thuša bjang go kwešiša lebaka leo Jesu a ilego a dira gore Segopotšo sa lehu la gagwe e be se bonolo?

⁴ Ela hloko seo se ilego sa direga dikgweding tša pele Jesu a ka thoma Segopotšo sa lehu la gagwe. Ngwageng wa boraro wa bodiredi bja gagwe, o be a etetše bagwera ba gagwe ba bagolo e lego Latsaro, Mareta le Maria. Ka ge ba be ba iketlile gomme go se na tšhitišo, Jesu o ile a thoma go ba ruta. Mareta o be a le gona, eupša o ile a šitišwa ke go direla moeng wa gagwe yo bohlokwa dijo tše dintši. Ge Jesu a bona seo, o ile a mo phošolla ka botho, a mo thuša go bona gore ga se ka mehla go lego bohlokwa go dira dijo tše dintši. (Luka 10:40-42) Ka morago, ge go be go šetše diiri tše sego kae pele Jesu a ka hwa, o ile a diriša keletšo yona yela a ilego a e nea Mareta. O ile a kgonthišetša gore Segopotšo sa lehu la gagwe e ba tiragalo e bonolo. Seo se re botša’ng ka Jesu?

5. Taba ya gore Jesu o ile a dira gore Selalelo e be tiragalo e bonolo e re botša’ng ka yena, gona seo se dumelelana bjang le Bafilipi 2:5-8?

⁵ Jesu o be a ikokobeditše dilong ka moka, ge a be a bolela le ge a be a dira dilo. Ka baka leo, ga re makale gore o ile a bontšha boikokobetšo bjo bogolo bošegong bja mafelelo bja bophelo bja gagwe mo lefaseng. (Mat. 11:29) O be a tseba gore o kgauswi le go tlo neela sehlabelo se bohlokwahlokwa seo go sa kago gwa ba le motho yoo a kilego a se neela, e bile o be a tseba gore Jehofa o tlo mo tsoša bahung gore e be kgoši legodimong. Gaešita le ge a be a tseba seo, ga se a ka a nagana ka yena kutšwanyana ka go dira Segopotšo se segologolo sa lehu la gagwe. Go e na le moo, o ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba be ba swanetše go gopola lehu la gagwe gatee ka ngwaga ba latela mohlala wo a ba beetšego wona. (Joh. 13:15; 1 Bakor. 11:23-25) Taba ya gore Jesu o ile a dira gore Selalelo e be tiragalo e bonolo eupša e le yeo e swanetšego e bontšha gore o be a ikokobeditše. Ruri re thaba kudu gore boikokobetšo ke se sengwe sa dika tše dibotse tšeo Kgoši ya rena ya legodimong e nago le tšona.—Bala Bafilipi 2:5-8.

6. Re ka ekiša bjang boikokobetšo bja Jesu ge re lebeletšane le mathata?

 ⁶ Re ka ekiša boikokobetšo bja Jesu bjang? Ka go etiša pele batho ba bangwe go e na le gore rena re tle pele. (Bafil. 2:3, 4) Nagana gape ka bošego bja mafelelo bja bophelo bja Jesu ge a be a le mo lefaseng. Jesu o be a tseba gore kgauswinyane o tlo hwa lehu le sehlogo. Go e na le gore a nagane ka yena, o ile a tshwenyega kudu ka barutiwa ba gagwe bao ba botegago, bao kgauswinyane ba bego ba tla mo llela. Ka gona o ile a fetša bošego bjoo bja mafelelo a ba hlahla, a ba kgothatša le go ba kgonthišetša gore ba se tshwenyege. (Joh. 14:25-31) Ka boikokobetšo Jesu o ile a nagana kutšwanyana ka ba bangwe go e na le go nagana ka yena. Ruri o re beetše mohlala o mobotse kudu!

7. Jesu o ile a bontšha bjang sebete kapejana ka morago ga gore a thome Selalelo sa Morena?

⁷ Gateetee ka morago ga gore Jesu a thome Selalelo sa Morena, o ile a bontšha sebete kudu. Bjang? Jesu o ile a dumela go dira thato ya Tatagwe gaešita le ge a be a tseba gore go dira bjalo go be go bolela gore o be a tlo bolawa bjalo ka sesenyi seo se hlabišago dihlong. O be a latofatšwa ka gore o rogile Modimo. (Mat. 26:65, 66; Luka 22:41, 42) Jesu o ile a dula a botegela Jehofa e le gore a tumiše leina la gagwe. O ile a dula a thekga bogoši bja Modimo gomme a dira gore batho bao ba itsholago dibeng tša bona ba tle ba hwetše bophelo bjo bo sa felego. Ka nako e swanago, Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe e sa le pele dilo tšeo ba bego ba tla lebeletšana le tšona kgauswinyane.

8. (a) Jesu o ile a botša baapostola ba gagwe ba botegago eng? (b) Mengwageng ya ka morago ga gore Jesu a bolawe, barutiwa ba gagwe ba ile ba latela bjang mohlala wa gagwe wa go bontšha sebete?

⁸ Le gona Jesu o ile a bontšha sebete ka go se nagane kudu ka poifo le ge e le efe yeo a ka bego a be a na le yona, eupša o ile a nagana kudu ka  baapostola ba gagwe bao ba botegago. Ka morago ga gore Jesu a rake Judase, o ile a thoma selalelo seo se bego se tla gopotša bao e bego e tla ba balatedi ba gagwe ba batlotšwa mehola ya madi a gagwe ao a tšholotšwego le go tšea ga bona karolo kgweranong e mpsha. (1 Bakor. 10:16, 17) E le gore a thuše balatedi ba gagwe gore ba dule ba botega gomme ba tle ba buše legodimong, Jesu o ile a ba botša seo yena le Tatagwe ba bego ba nyaka gore ba se dire. (Joh. 15:12-15) Le gona Jesu o ile a botša baapostola ba gagwe mathata ao ba bego ba tla lebeletšana le ona nakong e tlago. Ka gona, ge a be a ba kgothaletša gore ba latele mohlala wa gagwe o ile a ba botša gore ba ‘bete dipelo’ goba ba be le sebete! (Joh. 16:1-4a, 33) Mengwaga e mentši ka morago ga lehu la Jesu, barutiwa ba gagwe ba be ba sa latela mohlala wa gagwe wa go ikgafa le wa go bontšha sebete. Gaešita le ge ba be ba tlaišega, ba be ba dula ba thekgana mathateng a bona ka moka.—Baheb. 10:33, 34.

9. Re ka ekiša Jesu bjang ka go bontšha sebete?

⁹ Le rena lehono re ekiša Jesu ka go bontšha sebete. Ka mohlala, go nyakega sebete gore re thuše bana babo rena bao ba tlaišetšwago go emela tumelo ya bona. Ka dinako tše dingwe, bana babo rena ba ka golegwa ka go hloka toka. Ge e ba seo se direga, re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago gore re ba thuše, go akaretša le go ba emelela. (Bafil. 1:14; Baheb. 13:19) Tsela e nngwe yeo re ka bontšhago gore re ekiša Jesu ke ka go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse “ka sebete.” (Dit. 14:3) Go swana le Jesu, re ikemišeditše go bolela molaetša wa Mmušo wa Modimo gaešita le ge batho ba re ganetša goba ba re tlaiša. Eupša ka dinako tše dingwe, re ka lemoga gore ga re na sebete. Ge e ba go le bjalo, re swanetše go dira’ng?

10. Re swanetše go dira’ng dibekeng tša pele ga Segopotšo, gona ka baka la’ng?

¹⁰ Go naganišiša kamoo sehlabelo sa Kriste se re holago ka gona go re thuša gore re be le sebete kudu. (Joh. 3:16; Baef. 1:7) Dibekeng tša pele ga Segopotšo, re na le ditsela tše dintši tšeo re ka bontšhago ka tšona gore re leboga sehlabelo sa Kriste. Nakong yeo, re swanetše go bala mmalo wa Beibele wa Segopotšo gomme re naganišiše ka ditiragalo tšeo di diregilego pele Jesu a ka bolawa. Ke moka ge re le Segopotšong, re tlo kwešiša kutšwanyana seo se bolelwago  ke senkgwa le beine le seo sehlabelo sa Jesu se bohlokwahlokwa se se bolelago. Ge re kwešiša seo Jesu le Jehofa ba re diretšego sona e bile re kwešiša kamoo rena le batho bao re ba ratago re holegago ka gona, re tlo ba le kholofelo e tiilego ka bokamoso gomme seo sa dira gore re kgotlelele ka sebete go fihla mafelelong.—Baheb. 12:3.

11-12. Re ithutile’ng go fihla ga bjale?

¹¹ Go fihla ga bjale re ithutile gore Selalelo sa Morena ga se re gopotše feela gore Jesu o re neile sehlabelo se bohlokwahlokwa, eupša se re gopotša le dika tše dibotse tša gagwe tše bjalo ka boikokobetšo le sebete. Ruri re leboga gore Jesu yo e lego Moperisita yo a Phagamego, yoo a re lopelago go Jehofa, o tšwela pele a bontšha dika tše! (Baheb. 7:24, 25) Go bontšha gore re tloga re leboga seo Jehofa le Jesu ba re diretšego sona, re swanetše go dula re gopola lehu la Jesu, go etša ge a laetše gore re dire bjalo. (Luka 22:19, 20) Re dira bjalo letšatšing leo le lebanego le Nisani 14, e lego letšatši le bohlokwahlokwa mo ngwageng.

¹² Ka go lemoga tsela yeo Selalelo sa Morena se bego se le bonolo ka yona, re ka ithuta seka se sengwe seo se ilego sa dira gore Jesu a re hwele. Ge a be a phela mo lefaseng, o be a tsebja ka seka seo. Seka seo ke sefe?

13. Lengwalo la Johane 15:9 le la 1 Johane 4:8-10 a hlalosa bjang lerato leo Jehofa le Jesu ba le bontšhitšego, gona ke bomang bao ba holwago ke lerato leo?

¹³ Dilong ka moka tšeo Jesu a bego a di dira, o ile a re bontšha gore Jehofa o re rata ka mo go tseneletšego. (Bala Johane 15:9; 1 Johane 4:8-10.) Sa bohlokwa le go feta, o ile a tutuetšwa ke lerato gore a re hwele. Go sa šetšwe gore re batlotšwa goba “dinku tše dingwe,” ka moka ga rena re holwa ke lerato leo Jehofa le Morwa wa gagwe ba re bontšhitšego lona ka sehlabelo sa Jesu. (Joh. 10:16; 1 Joh. 2:2) Le gona, nagana gape gore tiragalo e bonolo ya Selalelo sa Morena e bontšhitše gore Jesu o be a rata barutiwa ba gagwe e bile a ba naganela. Bjang?

14. Jesu o ile a bontšha bjang gore o rata barutiwa ba gagwe?

¹⁴ Jesu o ile a bontšha gore o rata balatedi ba gagwe ba batlotšwa ka go thoma tiragalo yeo e sego ya hlakahlakana, eupša e le bonolo gore ba kgone go tlo e gopola. Ge nako e dutše e eya, barutiwa bao ba tloditšwego ba be ba swanetše go tlo gopola tiragalo ye ngwaga o mongwe le o mongwe, ba dira bjalo gaešita le ka tlase ga maemo a fapafapanego, go akaretša le ge ba golegilwe. (Kut. 2:10) Na ba ile ba dula ba ekwa Jesu? Ee!

15-16. Bana babo rena ba bangwe ba ile ba gopola bjang lehu la Jesu gaešita le ge ba be ba le ka tlase ga maemo a thata?

¹⁵ Ga e sa le go tloga lekgolong la pele la mengwaga, Bakriste ba therešo ba dira sohle seo ba ka se kgonago gore ba gopole lehu la Jesu. Ba ile ba leka ka thata go latela mokgwa wo o ilego wa dirišwa mathomong wa go gopola lehu la Jesu le ge ka dinako tše dingwe ba be ba le ka tlase ga maemo a thata. Ela hloko mehlala e latelago. Ge Ngwanabo rena Harold King a be a beilwe a nnoši ka seleng kgolegong ya kua China, o ile a swanelwa ke go nyaka mokgwa wa go gopola lehu la Jesu. Ka sephiring, o ile a dira diswantšhetšo tša Segopotšo a diriša dilo tšeo a bego a na le tšona. Le gona o ile a balela ka kelohloko gore letšatši la Segopotšo le tla ba neng. Ge nako ya gore a gopole lehu la Jesu e fihlile, o ile a opela a le noši ka seleng, a rapela gomme a nea polelo yeo e theilwego Mangwalong.

¹⁶ Mohlala o mongwe šo. Sehlopha sa dikgaetšedi tšeo di bego di golegilwe kampeng ya tshwenyo nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase di ile tša bea maphelo a tšona kotsing e le gore di gopole lehu la Jesu. Ka ge diswantšhetšo tšeo di dirišwago Segopotšong di le bonolo, seo se ile sa thuša dikgaetšedi tše gore di gopole lehu la  Jesu ka sephiring. Dikgaetšedi tšeo di itše: “Re ile ra batamelana ra dira nkgokolo, mo gare ra bea setulwana seo re bego re se apešitše ka lešela le lešweu, gomme ra bea senkgwa le beine go sona. Re ile ra diriša kerese ka gobane lebone la mohlagase le be le tla re swariša. . . . Re ile ra boeletša dikeno tšeo di tšwago pelong tšeo re ilego ra di direla Tatago rena wa legodimong go mo tshepiša gore re tla diriša matla a rena ka moka gore re tumiše leina la Gagwe le lekgethwa.” Ruri dikgaetšedi tše di ile tša bontšha tumelo e tiilego! Le gona ruri Jesu o re bontšhitše lerato le legolo ka go dira gore re kgone go gopola lehu la gagwe gaešita le ge re le ka tlase ga maemo a thata!

17. Ke dipotšišo dife tšeo re ka ipotšišago tšona?

¹⁷ Ge Segopotšo se dutše se batamela, re dira gabotse ge re ipotšiša dipotšišo tše: ‘Nka ekiša bjang Jesu kutšwanyana ka go bontšha ba bangwe lerato? Na ke etiša bana bešo pele go e na le gore nna ke tle pele? Na ke letetše gore bana bešo le dikgaetšedi ba dire mo gontši go feta kamoo ba ka kgonago, goba na ke a lemoga gore ga se ba phethagala?’ Eka ka mehla re ka ekiša Jesu ka go ‘kwelana bohloko.’—1 Pet. 3:8.

18-19. (a) Ke’ng seo re ka kgodišegago ka sona? (b) Ka morago ga thuto ye, ke’ng seo wena o nyakago go se dira?

¹⁸ Kgauswinyane ga re sa tlo gopola lehu la Jesu. Ge Jesu a “fihla” nakong ya masetlapelo a magolo, o tlo kgoboketša “bakgethwa ba gagwe” bao ba šetšego mo lefaseng gore ba ye legodimong, gomme go ka se sa ba le Segopotšo.—1 Bakor. 11:26; Mat. 24:31.

¹⁹ Gaešita le ge go tla be go se sa na Segopotšo, re ka kgodišega gore re ka se tsoge re lebetše gore tiragalo ye e bonolo yeo Jesu a ilego a e thoma e re gopotša gore o ile a bontšha boikokobetšo bjo bogolo, sebete le lerato le legolo. Ga go pelaelo gore ka nako yeo, bao ba kilego ba ba gona Segopotšong ba tla anegela bao ba tla bego ba phela ka nako yeo gore le bona ba holege. Eupša e le gore tiragalo ye e bonolo e re hole kutšwanyana gona bjale, re swanetše go ekiša boikokobetšo bja Jesu, sebete sa gagwe le lerato leo a re bontšhitšego lona. Ge re ka dira bjalo, re ka kgodišega gore Jehofa o tla re putsa.—2 Pet. 1:10, 11.