1. Ke ka baka la’ng batho ba bantši lehono ba sa tshepe Beibele?

 LEHONO batho ba bantši ga ba tsebe gore ba ka tshepa mang. Ba ipotšiša ge e ba batho bao ba ba hlomphago ba bjalo ka boradipolotiki, borasaense le borakgwebo ba dira dilo tšeo di ba holago. Go oketša moo, ga ba tshepe baetapele ba bodumedi bao ba ipitšago Bakriste. Ka gona ga ba tshepe puku yeo baetapele ba bodumedi ba rego ba a e latela e lego Beibele.

2. Go ya ka Psalme 119:160, re ka kgodišega ka’ng?

² Bjale ka bahlanka ba Jehofa, re a tseba gore ke “Modimo wa therešo” e bile o re nyakela dilo tše dibotse. (Ps. 31:5;Jes. 48:17) Re tshepa mantšu ao re a balago ka Beibeleng a gore “Moko wa lentšu la [Modimo] ke therešo.” b (Bala Psalme 119:160.) Re dumelelana le seo seithuti se sengwe sa Beibele se se ngwadilego gore: “Dilo tšeo Modimo a di boletšego ka moka ke nnete e bile di ka direga. Bahlanka ba Modimo ba mo tshepa e bile ba tshepa le dilo tšeo a di bolelago.”

3. Re tlo boledišana ka’ng sehlogong se?

³ Re ka thuša bjang batho ba bangwe gore ba tshepe Lentšu la Modimo go swana le rena? A re boleleng ka mabaka a mararo ao a dirago gore re tshepe Beibele. Re tlo kwa ka go nepagala ga yona, go phethagala ga boporofeta bja yona le ka tsela yeo e kgonago go fetola maphelo a batho ka gona.

4. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba nagana gore Beibele e fetotšwe?

⁴ Jehofa Modimo o dirišitše banna bao e ka bago ba 40 go ngwala dipuku tša Beibele. Lega go le bjalo, lehono ga re sa na dingwalwa tša mathomong. Seo re nago le sona ke dikopi tša dikopi tša dingwalwa tšeo. Se se dira gore batho ba bangwe ba ipotšiše ge e ba dilo tšeo re di balago ka Beibeleng, di swana le tšeo banna bao ba bego ba di ngwadile mathomong. Na o ile wa ipotšiša ge e ba re ka kgona go kgonthišetša gore dilo tšeo re di balago ke nnete?

5. Dikopi tša mangwalo a Seheberu di dirilwe bjang? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

⁵ E le gore Jehofa a kgone go šireletša molaetša wa Beibele o ile a laela gore go dirwe dikopi. O ile a laela dikgoši tša Isiraele gore di ingwalele dikopi tša molao, a kgetha le Balefi gore ba rute batho molao woo. (Doit. 17:18; 31:24-26; Neh. 8:7) Ka morago ga gore Bajuda ba ye Babilona, bangwadi ba ile ba thoma go dira dikopi tše dintši tša mangwalo a Seheberu. (Esera 7:6.) Banna bao ba be ba le šedi. Ke moka bangwadi bao ba ile ba thoma go bala dilo tšeo ba di ngwadilego go kgonthišetša gore ba di ngwadile ka mo go nepagetšego. Le ga go le bjalo, ka baka la go se phethagale ga batho go ile gwa ba le diphošonyana tše itšego dikoping tšeo tša Beibele. Go ile gwa dirwa dikopi tše dintši tša dingwalwa tša Beibele gore ka morago ba tle ba kgone hwetša diphošo tšeo. Bjang?

6. Diphošo tšeo di lego ka dikoping tša Beibele di ka hwetšwa bjang?

⁶ Lehono diithuti tša Beibele di na le tsela e kaone ya go hwetša diphošo tšeo di dirilwego ke bao ba bego ba dira dikopi tša Beibele. Ka mohlala: A re re banna ba 100 ba botšwa gore ba ngwale kopi e itšego ka letsogo. Gomme yo mongwe wa banna bao a dira phošo e nyenyane koping ya gagwe. Tsela e kaone ya go hwetša phošo yeo ke go bapetša kopi ya gagwe le dikopi tša ba bangwe. Ka mo go swanago, diithuti tša Beibele di bapetša dingwalwa go bona gore ke diphošo dife goba mantšu afe ao a ka bago a ntšhitšwe ge go be go dirwa dikopi tša Beibele.

7. Batho bao ba bego ba ngwala dikopi tša Beibele ba be ba le šedi ga kaaka’ng?

⁷ Batho bao ba bego ba dira dikopi tša Beibele ba ile ba šoma ka thata gore ba ngwale dilo tšeo di nepagetšego. Nagana ka mohlala woo o bontšhago se gabotse. Sengwalwa se se feletšego sa mangwalo a Seheberu se dirilwe ka 1008 goba ka 1009 C.E se be se bitšwa Leningrad Codex. Le ga go le bjalo, dingwalwa tše dintši tša Beibele le dikarolwana tša tšona tše di hweditšwego di feta Leningrad Codex ka mengwaga e ka bago e 1000. Motho yo mongwe a ka nagana gore ka morago ga gore dingwalwa tšeo di kopollwe, ka mengwaga e fetago e 1000, dikopi tša Leningrad Codex di ka fapana le dingwalwa tša kgale. Eupša seo ga se nnete. Ge diithuti tša Beibele di bapetša dingwalwa tša kgale le tše difsa di hwetša gore go no ba le phapano e itšego ka mantšu eupša molaetša wa Beibele ga se wa fetoga.

8. Dikopi tša Mangwalo a Bakriste a Segerika di fapana bjang le dikopi tša dipuku tše dingwe tša kgale?

⁸ Bakriste ba mehleng ya pele le bona ba ile ba dira dikopi tša mangwalo a Seheberu. Ba ile ba dira dikopi tša dipuku tše 27 tša Mangwalo a Segerika tšeo ba bego ba di diriša dibokeng tša bona le ge ba bolela ditaba tše dibotse. Ka morago ga gore setsebi se sengwe se bapetše dingwalwa tša kgale tša  Mangwalo a Segerika le dipuku tše dingwe tša nakong yeo se ile sa bolela gore: “Lehono dikopi tša dingwalwa tša Mangwalo a Segerika ke tše dintši kudu go feta dikopi tša dipuku tše dingwe tša kgale.” Puku ya Anatomy of the New Testament e re: “Re ka tshepa gore dilo tšeo re di balago ka Mangwalong a Segerika lehono di swana le tšeo bangwadi ba mathomo ba di ngwadilego.”

9. Ke therešo efe yeo re e hwetšago go Jesaya 40:8 ka molaetša wa Beibele?

⁹ Batho bao ba dirago dikopi ba tšere mengwaga e mentši ba dira dikopi tša Beibele. Ke ka baka leo lehono re balago le go ithuta ka Beibele e nepagetšego. c Re a tseba gore Jehofa ke yena a dirilego gore Lentšu la gagwe le dule le le gona e bile le nepagetše. (Bala Jesaya 40:8.) Batho ba bangwe ba ka re taba ya gore molaetša wa Beibele ga se wa fetošwa ga e bolele gore e buduletšwe ke Modimo. A re boneng bohlatse bjo bongwe bjo bontšhago gore Beibele e tšwa go Modimo.

10. Nea mohlala o bontšhago gore seo re se balago go 2 Petro 1:21 ke therešo. (Bona diswantšho.)

¹⁰ Beibele e na le diporofeto tše dintši tšeo di ilego tša phethagala. Tše dingwe tša tšona di phethagetše mengwaga e mentši ka morago ga gore di ngwalwe. Histori e bontšha gore diporofeto tše di phethagetše e le ka nnete. Se ga se re makatše ka gobane re a tseba gore Mongwadi wa boporofeta bja ka Beibeleng ke Jehofa. (Bala 2 Petro 1:21.) Nagana ka boporofeta bjo bo ilego bja bolela ka go wa ga motse wa Babilona. Magareng ga ngwaga wa 778 le 732 B.C.E., moporofeta Jesaya o ile a budulelwa go bolela e sa le pele gore motse o matla wa Babilona o tlo thopša. O ile a ba a bolela gore monna yo a bitšwago Korese ke yena a tlo fenyago motse woo a ba a bontšha gore o tlo dira seo bjang. (Jes. 44:27–45:2) Jesaya o boletše le gore Babilona e  tlo fedišwa e bile e ka se sa dulwa le ka mohla. (Jes. 13:19, 20) Seo se ile sa direga. Bamede le Baperesia ba ile ba fenya Babilona ka 539 B.C.E., e bile lefelo leo e bego e le motse o mogolo ga le dulwe ke motho lehono.—Bogela bidio yeo e rego Beibele e Boletše e sa le Pele Gore Motse wa Babilona o tlo Fedišwa yeo e tšwelelago go thuto 03 ntlha 5 ka pukung ya Thabela Bophelo go ya go Ile!

11. Hlalosa gore boporofeta bjo bo lego go Daniele 2:41-43 bo phethagala bjang lehono.

¹¹ Boporofeta bja Beibele ga se bja phethagala kgale feela, eupša le lehono bo sa phethagala. Ka mohlala, nagana ka go phethagala ga boporofeta bja Daniele bja mabapi le Mmušo wa Lefase ka moka wa Maisemane le Maamerika. (Bala Daniele 2:41-43.) Boporofeta bjo bo bontšhitše ka go lebanya gore karolo e nngwe ya mmušo woo e tlo ba e “tiilego” bjalo ka tšhipi gomme karolo e nngwe ya ba e “fokolago” bjalo ka letsopa. Re kgona go bona gore se se a phethagala lehono. Britain le Amerika di bontšhitše gore di tiile, ka go fenya dintwa tše pedi tša lefase le go tšwela pele di na le mašole a matla. Eupša dinaga tše di fokodišwa ke badudi ba tšona bao ba felago ba lwela ditokelo tša bona ba diriša mekgatlo ya bašomi, mekgatlo ya go lwela ditshwanelego tša selegae, le mekgatlo e ikemetšego. Setsebi se sengwe sa dipolotiki se boletše gore: “Lehono ga gona naga yeo batho ba yona ba nago le tokologo eupša mekgatlo ya dipolotiki e arogane go feta United States.” Naga e nngwe yeo le yona e lego karolo ya mmušo wa lefase e lego Britain, e arogane ge go tliwa tabeng ya go fapana ga dikgopolo tša batho ge go dirwa segwera le dinaga tše dingwe tša European Union. Diphapano tše di dira gore mmušo wa lefase wa Maisimane le Maamerika o palelwe ke go dira dilo tšeo o bego o nyaka go di dira.

12. Boporofeta bjo bo lego ka Beibeleng bo re kgodiša ka’ng?

¹² Boporofeta bjo bontši bja ka Beibeleng bjo bo šetšego bo phethagetše, bo re kgodiša gore ditshepišo ka moka tša Modimo tša nakong e tlago di tlo phethagala. Re ikwa go swana le mopsalme yo a ilego a rapela Jehofa a re: “Moya wa ka o feditšwe matla ke go leta phološo ya gago; Ke letile lentšu la gago.” (Ps. 119:81) Ka Beibeleng Jehofa o re neile “bokamoso le kholofelo.” (Jer. 29:11) Kholofelo ya rena ka bokamoso ga se ya ithekga ka batho eupša e ithekgile ka ditshepišo tša Jehofa. Ge re ka tšwela pele re ithuta ka boporofeta bja Beibele re tlo kgona go tshepa Lentšu la Modimo.

13. Go ya ka Psalme 119:66, 138, ke lebaka lefe le lengwe leo le dirago gore re tshepe Beibele?

¹³ Lebaka le lengwe leo le dirago gore re tshepe Beibele ke gore e thuša batho ba bantši bao ba dirišago keletšo ya yona. (Bala Psalme 119:66, 138.) Ka mohlala, banyalani ba bantši bao ba bego ba le kgauswi le go hlalana, ga bjale ba thabile ka baka la go diriša keletšo ya Beibele. Bana ba bona ba thabela go godišwa ke batswadi ba Bakriste bao ba ba ratago le go ba hlokomela.—Baef. 5:22-29.

14. Nea mohlala wo o bontšhago gore Beibele e kgona go fetoša maphelo a batho.

¹⁴ Batho ba bangwe bao e bego e le disenyi ba ile ba fetola maphelo a bona ka go diriša keletšo ya Beibele. Nagana kamoo e ilego ya thuša mogolegwa yo mongwe yo a bego a bitšwa Jack. d O be a tsebja e le motho yo šoro kudu gare ga batho bao ba bego ba ahloletšwe lehu. Eupša Jack o ile a thoma go  ithuta Beibele. O ile a kgahlwa ke go bona kamoo bana babo rena bao ba bego ba swara thuto ba bego ba le botho ka gona ke moka a thoma go ithuta. Ge a dutše a diriša seo Beibele e se rutago, o ile a thoma go fetola tsela yeo a bego a phela ka yona a ba a thoma go swara batho ba bangwe gabotse. Ge nako e dutše e eya, Jack o ile a swanelega go ba mogoeledi yo a sa kolobetšwago gomme ka morago a kolobetšwa. O ile a botša bagolegwa ba bangwe ka Mmušo wa Modimo a ba a thuša le ba e ka bago ba bane gore ba ithute Beibele. Ge letšatši leo a tlago go bolawa ka lona le dutše le fihla, e be e šetše e le monna yo a fetogilego. Yo mongwe wa baemedi ba gagwe ba molao o itše: “Jack ga e sa le motho yo ke bego ke mo tseba mengwaga e 20 e fetilego. Dilo tše a ithutilego tšona le Dihlatse tša Jehofa di fetošitše bophelo bja gagwe.” Le ge Jack a ile a bolawa, mohlala wa gagwe o bontšha gore lentšu la Modimo le kgona go fetoša maphelo a batho.—Jes. 11:6-9.

15. Go diriša seo Beibele e se rutago go dira gore batho ba Jehofa ba fapane bjang le batho ba bangwe lehono? (Bona seswantšho.)

¹⁵ Bahlanka ba Jehofa ba na le botee ka baka la go diriša therešo yeo ba ithutago yona ka Beibeleng. (Joh. 13:35; 1 Bakor. 1:10) Batho ba bantši ba kgona go bona gore re na le khutšo le botee ka gobane ga re tšee karolo ditabeng tša dipolotiki, re ratana go sa šetšwe gore re ba morafo ofe goba re na le maemo afe setšhabeng. Mofsa yo a bitšwago Jean o ile a makatšwa ke go bona gore Dihlatse tša Jehofa di na le botee. O goletše nageng e nngwe ya Afrika. Ge ntwa e be e thoma nageng ya gabo o ile a tsenela bošole ke moka ka morago a tšhabela nageng ya kgauswi. O ile a kopana le Dihlatse tša Jehofa. Jean o re: “Ke ithutile gore batho bao ba lego bodumeding bja therešo ga ba tšee karolo ditabeng tša dipolotiki, ba na le botee e bile ba a ratana.” O tšwela pele ka gore: “Ke ile ka ipotša gore ke nyaka go lwela naga ya gešo. Eupša ka morago  ga go ithuta Beibele ke ile ka phetha ka gore ke neele bophelo bja ka go Jehofa.” Jean o ile a fetoga. Go e na le gore a lwe le batho bao ba sa swanego le yena, o ba botša ka molaetša wa botee wo o tšwago ka Beibeleng. Taba ya gore Beibele e kgona go fetola maphelo a batho bao ba tšwago dinageng tšeo di fapafapanego ke bohlatse bjo matla bja gore re ka tshepa Lentšu la Modimo.

16. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re dule re tshepa lentšu la Modimo?

¹⁶ Tumelo ya rena e tlo lekwa ge lefase le le dutše le hlakahlakana le go feta. Batho ba tlo leka go dira gore re belaele therešo yeo e lego ka Beibeleng le gore Jehofa o kgethile mohlanka yo a botegago le wa temogo gore a hlahle bahlanka ba gagwe lehono. Eupša ge re kgodišegile gore Lentši la Modimo ke therešo, re tlo kgona go emela tumelo ya rena ge re ganetšwa. Re tlo ba re “ikemišeditše go latela ditaelo tša [Jehofa] go iša mehleng ya neng le neng, go fihla mafelelong.” (Ps. 119:112) Re ka se “hlabje ke dihlong” tša go botša ba bangwe therešo le go ba kgothaletša gore ba e diriše maphelong a bona. (Ps. 119:46) E bile re tlo kgona go kgotlelela maemo a thata go akaretša le go tlaišwa “ka go se fele pelo le ka lethabo.”—Bakol. 1:11; Ps. 119:143, 157.

17. Temana ya rena ya ngwaga e tlo re gopotša eng?

¹⁷ Re leboga kudu gore Jehofa o re utolletše therešo! Therešo e re thuša gore re dule re išitše maswafo fase, re be le sebete e bile e re ruta le gore re phele bjang lefaseng le leo le tšwelago pele le hlakahlakana. E re thuša gore re be le kholofelo ya bokamoso bjo bo kgahlišago ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Modimo. Eka temana ya ngwaga ya 2023 e ka re thuša gore re dule re tiile le go tshepa gore Lentšu la Modimo ke therešo!—Ps. 119:160.