Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Monna yo a swerego enke ya bangwaledi o swantšhetša Jesu Kriste. Ke yena a swayago batho bao ba tlago go phologa

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ponong ya Hesekiele, monna yo a swerego enke ya bangwaledi le banna ba tshelelago bao ba swerego dibetša tša go pšhatlaganya ba swantšhetša bomang?

Ba swantšhetša madira a legodimong ao a ilego a tšea karolo go fedišweng ga Jerusalema, ao gape a tlago go tšea karolo ge lefase le kgopo la Sathane le fedišwa ka Haramagedone. Ye ke kwešišo yeo e kaonefaditšwego. Ke ka baka la’ng go be go hlokega gore kwešišo ya rena e fetošwe?

Pele ga 607 B.C.E., Jehofa o ile a bontšha Hesekiele pono ya seo se bego se tla direga Jerusalema pele e ka fedišwa. Ponong yeo, Hesekiele o ile a bona dilo tše dintši tše mpe di direga motseng woo. Ke moka o ile a bona banna ba tshelelago bao yo mongwe le yo mongwe wa bona a bego a swere “sebetša sa go pšhatlaganya ka seatleng.” Le gona go be go na le monna yo mongwe gare ga bona “a apere lešela la linene” gomme a swere “enke [ya] bangwaledi.” (Hesekiele 8:6-12; 9:2, 3) Monna yo o ile a botšwa gore a phatše motseng gomme a tšame a “[swaya] diphatla tša batho bao ba fegelwago le go tsetsela ka baka la dilo ka moka tše di šišimišago tšeo di dirwago mo gare ga wona.” Ka morago ga moo, banna bale ba tshelelago bao ba swerego dibetša ba ile ba botšwa gore ba tšame ba bolaya batho ka moka ba motseng bao ba sa swaiwago. (Hesekiele 9:4-7) Re ka ithuta’ng ponong ye ya Hesekiele, gona monna yo a swerego enke ya bangwaledi o swantšhetša mang?

Hesekiele o bone pono ye ka 612 B.C.E. Boporofeta bjo bo ile bja phethagala la mathomo ka morago ga nywaga e mehlano ge Jehofa a be a dumelela madira a Bababilona gore a fediše Jerusalema. Ka tsela ye, Jehofa o ile a diriša Bababilona go otla batho ba gagwe ba go se kwe. (Jeremia 25:9, 15-18) Eupša go ile gwa direga’ng ka Bajuda ba go botega bao ba bego ba sa dire dilo tše mpe tšeo di bego di direga Jerusalema? Jehofa o ile a kgonthišetša gore ba a phologa.

Ponong yeo, Hesekiele ga se a ka a swaya motho le ge e le ofe ka tsela ya kgonthe goba go tšea karolo ge Jerusalema e be e fedišwa. Go e na le moo, barongwa ke bona bao ba bego ba eteletše pele go fedišwa ga Jerusalema. Ka gona boporofeta bjo bo re nea sebaka sa go bona seo se diregago kua legodimong. Jehofa o ile a botša barongwa ba gagwe gore ba rulaganye go fedišwa ga batho ba babe le go kgonthišetša gore baloki ba a phologa. *

Boporofeta bjo bo tlo phethagala ka lekga la bobedi nakong e tlago. Peleng re be re bolela gore monna yo a swerego enke ya bangwaledi o swantšhetša batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng. Le gona re be re re batho ba swaiwa bakeng sa go tlo phologa ge ba theetša ditaba tše dibotse le go di amogela. Eupša morago bjale, go ile gwa ba molaleng gore re swanetše go fetoša tsela yeo re bego re hlalosa boporofeta bjo ka yona. Re ithutile go Mateo 25:31-33 gore Jesu ke yena a ahlolago batho. O tla dira se nakong e tlago nakong ya masetlapelo a magolo. Ka nako yeo, bao ba tlago go ahlolwa e le dinku ba tla phologa, gomme bao ba tlago go ahlolwa e le dipudi ba tla fedišwa.

Ka gona, re ithuta’ng ponong ya Hesekiele? Re ithuta dithuto tše di latelago tše hlano:

  1.  Pele ga ge Jerusalema e ka fedišwa, Hesekiele, gotee le Jeremia le Jesaya, ba ile ba lemoša batho ka seo se bego se tlo diragalela motse woo. Ba be ba swana le bahlapetši. Lehono, Jehofa o diriša sehlopha se senyenyane sa batlotšwa go ruta batho ba gagwe le go lemoša batho ba bangwe pele masetlapelo a magolo a thoma. Ge e le gabotse, batho ka moka ba Modimo, ke gore, ba ntlo ya Kriste, ba tšea karolo modirong wo wa go lemoša batho.​—Mateo 24:45-47.

  2.  Hesekiele ga se a ka a swaya batho bao ba bego ba tla phologa ge Jerusalema e fedišwa. Le lehono, batho ba Modimo ga ba dire seo. Seo ba se dirago ke go botša batho ditaba tše dibotse le go ba lemoša ka seo se tlago go direga nakong e tlago. Modiro wo wo o dirwago lefaseng ka moka o phethwa ka thušo ya barongwa.​—Kutollo 14:6.

  3.  Mehleng ya Hesekiele, batho bao ba ilego ba phologa ge Jerusalema e be e fedišwa ba be ba se na leswao la kgonthe diphatleng tša bona. Le lehono, bao ba tlago go phološwa le bona ba ka se be le leswao la kgonthe. Batho ba swanetše go dira’ng gore ba tle ba phologe masetlapelo a magolo? Ge ba ekwa ditemošo tša Modimo, ba swanetše go ithuta go ekiša Kriste, ba ineele go Modimo gomme ba thekge bana babo Kriste ka go bolela ditaba tše dibotse. (Mateo 25:35-40) Nakong ya masetlapelo a magolo, ba tla swaiwa, ke gore, ba tla kgethwa gore ba phologe masetlapelo ao a magolo.

  4.  Monna yo a swerego enke ya bangwaledi o swantšhetša Jesu. Nakong ya masetlapelo a magolo, Jesu o tla swaya lešaba le legolo ge a le ahlola gore ke dinku. Ke moka lešaba leo le tla ba le sebaka sa go phela ka mo go sa felego mo lefaseng.​—Mateo 25:34, 46. *

  5.  Lehono, banna ba tshelelago bao ba swerego dibetša tša go pšhatlaganya, ba swantšhetša madira a legodimong ao a eteletšwego pele ke Jesu. Kgauswinyane ba tla fediša ditšhaba gomme ba fediša bokgopo ka moka.​—Hesekiele 10:2, 6, 7; Kutollo 19:11-21.

Dithuto tšeo re ithutilego tšona ponong ye di tla re thuša go kgodišega gore Jehofa o tla fediša batho ba babe gomme a phološa baloki. (2 Petro 2:9; 3:9) Le gona di re gopotša gore modiro wa go bolela ditaba tše dibotse mehleng yeno o bohlokwa kudu. Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go newa temošo pele bofelo bo fihla!​—Mateo 24:14.

^ par. 6 Batho bao ba ilego ba phologa, ba go swana le Baruke (e lego mongwaledi wa Jeremia), Ebede-meleke wa Moethiopia le Barekaba, ba be ba se ba swaiwa ka tsela ya kgonthe mo diphatleng. (Jeremia 35:1-19; 39:15-18; 45:1-5) Go swaiwa ga bona e be e le ga seswantšhetšo gomme go be go bolela gore ba be ba tla phološwa ge Jerusalema e fedišwa.

^ par. 12 Go ka se nyakege gore batlotšwa bao ba botegago ba swaiwe go swana le lešaba le legolo e le gore ba phologe. Go e na le moo, ba tla swaiwa la mafelelo pele ba ehwa goba pele masetlapelo a magolo a thoma.​—Kutollo 7:1, 3.