Na o badile ka kelohloko ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Ge mokgatlo wa Modimo o re nea tlhahlo e itšego, bana babo rena ba bjalo ka balebeledi ba tikologo le bagolo ba swanetše go arabela bjang?

Ba swanetše go akgofela go kwa. Ba ka ipotšiša gore: ‘Na ke tiiša tumelo ya Bakristegotee le nna? Na ke amogela kapela tlhahlo yeo re e newago le go e thekga?’—w16.11, letl. 11.

Bakriste ba therešo ba ile ba tsena bokgobeng bja Babilona neng?

Se se diragetše kapejana ka morago ga gore baapostola ba hwe. Ka yona nako yeo, go ile gwa thoma go ba le dihlotswana tša baruti. Kereke ya Roma e ile ya šomišana le Mmušo wa Roma, ya amogela Bokriste bja bohlanogi gomme Bakriste ba therešo bao ba etšago korong ba thoma go se sa bonagala. Eupša mengwageng e masome pele ga 1914, batlotšwa ba ile ba lokologa go Babilona o Mogolo.—w16.11, matl. 23-25.

Ke ka baka la eng seo Lefèvre d’Étaples a ilego a se dira e be e le sa bohlokwa?

Ka bo-1520, Lefèvre o ile a fetolela Beibele ya Sefora e le gore batho bao ba sa rutegago le bona ba kgone go bala Beibele. Tsela yeo ka yona a ilego a hlalosa mangwalo a Beibele e ile ya tutuetša Martin Luther, William Tyndale le John Calvin gore le bona ba fetolele Beibele gabotse.—wp16.6, matl. 10-12.

Phapano ke efe magareng ga “go bea monagano go [dilo] tša nama” le “go bea monagano go [dilo] tša moya”? (Baroma 8:6)

Motho yo a beago monagano dilong tša nama o dula a nagana ka go kgotsofatša dikganyogo tša gagwe, e bile o dula a bolela ka dilo tša nama le go di kgothaletša. Eupša motho yo a beago monagano dilong tša moya o dula a swaregile ka dilo tša Modimo le go nagana ka tšona; moya o mokgethwa o šoma gabotse go Mokriste yo bjalo. Dilo tša nama di lebiša lehung gomme tša moya di lebiša bophelong le khutšong.—w16.12, matl. 15-17.

Tše dingwe tša ditsela tša go fokotša dipelaelo ke dife?

Tseba dilo tšeo di tlago pele, o se ke wa letela dilo tše di sa kgonegego, eba le nako ya go khutša letšatši le lengwe le lengwe, bogela tlholo ya Modimo, eba motho wa go segasega e bile o dule o itšhidulla le go ba le nako e lekanego ya go robala.—w16.12, matl. 22-23.

“Henoge o ile a tlošwa e le gore a se bone lehu.” (Baheb. 11:5) Bjang?

Go bonagala Modimo a ile a dira gore Henoge a robale lehung a sa ipone gore o a hwa.—wp17.1, matl. 12-13.

Ke ka baka la eng go ipoetša go sa le bohlokwa?

Boipoetšo bo akaretša go se ipone re le bohlokwa go feta ba bangwe le go amogela gore ga re kgone go dira dilo tše itšego. Re swanetše go lemoga kamoo boitshwaro bja rena bo ka kgomago ba bangwe e bile re se ke ra itira ba bakaone.—w17.01, letl. 18.

Re na le bohlatse bofe bjoo bo bontšhago gore Modimo o be a hlahla sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la mengwaga, go etša ge a dira bjalo le lehono?

Moya o mokgethwa o thušitše bana babo rena bao gore ba kwešiše ditherešo tša Mangwalo. Ba ile ba kgona go okamela modiro wa go bolela ditaba tše dibotse ba thušwa ke barongwa, le gona ge ba be ba nea diphuthego tlhahlo, ba be ba ithekga ka Lentšu la Modimo. Modimo o hlahla Sehlopha se Bušago ka tsela e swanago lehono.—w17.02, matl. 26-28.

Ke dilo dife tšeo di re tutueletšago go tšeela godimo topollo?

Ke dilo tše di latelago tše nne: Go tseba yoo a re filego topollo, lebaka leo ka lona a re filego yona, boikgafo bjoo a bo dirilego gore a re nee yona le kamoo topollo e re hotšego ka gona. Ka gona, go dula re naganišiša ka dilo tše go tla re thuša.—wp17.2, matl. 4-5.

Na Mokriste o swanetše go fetoša phetho yeo a bego a šetše a e dirile?

Re swanetše go phetha seo re se boletšego. Eupša ka dinako tše dingwe go ka nyakega gore re lebeledišiše lefsa phetho yeo re šetšego re e dirile. Ka morago ga gore batho ba Ninife ba itshole, Modimo o ile a fetoša phetho yeo a bego a šetše a e dirile ya gore o be a tlo ba fediša. Ka dinako tše dingwe, le rena re ka swanelwa ke go fetoša phetho yeo re šetšego re e dirile ge maemo a ka fetoga goba ge re ka hwetša tsebišo e mpsha.—w17.03, matl. 16-17.

Ke ka baka la eng lesebo le le kotsi kudu?

Lesebo le ka senya ditaba le go feta. Le ge re ka ba re nepile goba re fošitše, go bolela gampe ka ba bangwe go ka se lokiše ditaba.—w17.04, letl. 21.