1. Re swanetše go dira’ng gore re phologe letšatši la Jehofa?

 GE BEIBELE e bolela ka “letšatši la Jehofa,” e šupa go nako yeo Jehofa a tlago go ahlola manaba a gagwe gomme a phološa batho ba gagwe. Nakong e fetilego Jehofa o be a fela a ahlola ditšhaba. (Jes. 13:​1, 6; Hesek. 13:⁠5; Tsef. 1:⁠8) Mehleng ya rena, “letšatši la Jehofa” le tlo thoma ge baetapele ba dipolotiki ba hlasela Babilona o Mogolo gomme la felela ka ntwa ya Haramagedone. E le gore re phologe “letšatši” leo, re swanetše go itokiša gona bjale. Jesu o rutile gore re swanetše go ‘dula re itokišeleditše’ “masetlapelo a magolo,” e lego seo re swanetšego go tšwela pele re se dira ka mehla.​​—⁠Mat. 24:​21; Luka 12:⁠40.

2. Lengwalo la Bathesalonika ba Pele le ka re hola bjang?

² Lengwalong la mathomo leo moapostola Paulo a le ngwaletšego Bathesalonika, o ile a diriša dipapišo go thuša Bakriste gore ba dule ba itokišeleditše letšatši le legolo la Jehofa la kahlolo. Paulo o be a tseba gore letšatši la Jehofa le ka se tle ka nako yeo. (2 Bathes. 2:​1-⁠3) Eupša o ile a kgothaletša Bakristegotee le yena gore ba itokišeletše letšatši leo bjale ka ge eka le tla gosasa. Le rena re ka diriša keletšo yeo. A re boledišaneng ka dilo tše di latelago tšeo Paulo a ilego a bolela ka tšona: (1) letšatši la Jehofa le tlo tla bjang? (2) ke bomang bao ba ka se kego ba phologa letšatši leo? le (3) re ka itokišeletša bjang gore re tle re phologe?

3. Ke ka tsela efe letšatši la Jehofa le tlago go tla go swana le lehodu la bošego?(Bona le seswantšho.)

³ ‘Le tlo tla go swana le lehodu la bošego.’ (1 Bathes. 5:⁠2) Ye ke papišo ya mathomo go dipapišo tše tharo tšeo di dirišitšwego go  hlalosa go tla ga letšatši la Jehofa. Gantši lehodu le dira dilo kapelapela gare ga bošego mola batho ba sa nagana. Letšatši la Jehofa le lona le tlo tla kapelapela batho ba bantši ba sa nagana. Gaešita le Bakriste ba therešo ba tla makatšwa ke gore dilo di diregile kapelapela. Eupša go fapana le batho ba bangwe re ka se fedišwe.

4. Letšatši la Jehofa le swana bjang le dihlabi tša mosadi wa moimana?

⁴ “Go etša dihlabi tša mosadi wa moimana.” (1 Bathes. 5:⁠3) Mma yo a letetšego go ba le ngwana ga a tsebe letšatši la maleba leo a tlago go šokwa ka lona. Eupša o a tseba gore letšatši leo le tlo fihla. Ge lešoko le thoma le tla kapelapela, a kwa bohloko e bile ga go na seo a ka se dirago gore a le thibele. Ka mo go swanago, le rena ga re tsebe letšatši goba iri yeo letšatši la Jehofa le tlago go thoma ka yona. Eupša re kgodišegile gore le a tla, le gore Modimo o tlo ahlola batho ba babe kapelapela e bile ga go na seo ba ka se dirago go mo thibela.

5. Ke ka tsela efe masetlapelo a magolo a swanago le seetša sa masa?

⁵ Go etša seetša sa masa. Papišo ya boraro ya Paulo e bolela ka mahodu ao a utswago bošego. Eupša mo papišong ye Paulo o bapiša letšatši la Jehofa le seetša sa masa. (1 Bathes. 5:⁠4) Mahodu ao a utswago bošego a ka no se lemoge gore nako e šetše e sepetše. Seetša sa masa se ka ba hwetša ba sa utswa gomme ba bonwa. Ka mo go swanago masetlapelo a magolo le ona a tlo dira gore bao ba swanago le mahodu, e lego bao ba dirago dilo tšeo di sa kgahlišego Jehofa Modimo, ba bonagale. Go fapana le bona, re ka ikemišetša go phema go dira dilo tšeo Jehofa a sa di amogelego, gomme ra phegelela “mohuta o mongwe le o mongwe wa toko, toka le therešo.” (Baef. 5:​8-12) Dipapišo tše pedi tša Paulo tšeo di latelago tšeo di nyakilego go swana le tše re sa tšwago go bolela ka tšona di hlalosa batho bao ba ka se kego ba phologa.

6. Ke ka tsela efe batho ba bantši ba robetšego? (1 Bathesalonika 5:​6, 7)

⁶ ‘Bao ba robalago.’ (Bala 1 Bathesalonika 5:​6, 7.) Paulo o ile a swantšha batho bao ba ka se kego ba phologa letšatši la Jehofa le bao ba robetšego. Batho bao ba robetšego ga ba tsebe dilo tšeo di diregago kgauswi le bona e bile ga ba tsebe gore ke nako mang. Ga ba bone ge selo se bohlokwa se direga e bile ga go na seo ba ka se bolelago ka selo seo. Batho ba bantši lehono ba robetše ka tsela ya seswantšhetšo. (Baroma 11:⁠8) Ga ba bone gore re phela “mehleng ya bofelo” le gore masetlapelo a magolo a kgauswi le go fihla. Ditiragalo tše dikgolo tšeo di bontšhago gore re phela mehleng ya bofelo di ka phafoša ba bangwe gomme tša dira gore ba nyake go tseba ka Mmušo wa Modimo. Eupša ba bantši ba a boela ba robala gape go e na le go dula ba phafogile. Le bao ba naganago gore letšatši la Jehofa la kahlolo le a tla, ba nagana gore le sa le kgole le go fihla. (2 Pet. 3:​3, 4) Eupša letšatši le lengwe le le lengwe go rena le bohlokwa gomme seo se dira gore re dule re phafogile.

7. Batho bao Modimo a tlago go ba fediša ba swana le matagwa bjang?

⁷ “Bao ba tagwago.” Moapostola Paulo o swantšha batho bao Modimo a tlago go ba fediša le matagwa. Batho bao ba tagwago ba tšea nako go arabela go dilo tšeo di diregago kgauswi le bona e bile ba tšea diphetho tšeo di se nago mohola. Ka mo go swanago, batho ba babe ga ba fetoge ge Modimo a ba lemoša. Ba kgetha go dira dilo tšeo di dirago gore ba tle ba fedišwe. Eupša Bakriste ba boditšwe gore ba dule ba nagana gabotse. (1 Bathes. 5:⁠6) Seithuti se sengwe sa Beibele se re “motho yo a naganago gabotse ke yo a dulago a išitše maswafo fase e bile a sa belaele ka selo.” Le gona o nagana gabotse e le gore a tle a kgone go dira diphetho tše dibotse. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re išitše maswafo fase e bile re sa belaele? E le gore re se ke ra tla ra tšea karolo ditabeng tša dipolotiki. Ge letšatši la Jehofa le dutše le batamela go tlo ba thata gore re se ke ra tšea karolo ditabeng tša dipolotiki, eupša ga se ra swanela go belaela gore re tlo arabela bjang. Moya wa Modimo o tlo re thuša go dula re išitše maswafo fase, go se belaele le go dira diphetho tše dibotse.​​—⁠Luka 12:​11, 12.

8. 1 Bathesalonika 5:⁠8 e re thuša bjang go tseba dika tšeo di ka re thušago go dula re phagame e bile re le šedi? (Bona le seswantšho.)

⁸ ‘Apara sephemelasefega le kefa.’ Paulo o re swantšha le mašole ao a dulago a phafogile e bile a apere diaparo tša ntwa. (Bala 1 Bathesalonika 5:⁠8.) Lešole leo le lego mošomong le swanetše go dula le ikemišeditše go ya ntweng nako e nngwe le e nngwe. Le rena re swana le lešole leo. Re dula re itokišeleditše letšatši la Jehofa ka go apara sephemelasefega sa tumelo le lerato le kefa ya kholofelo. Dika tše di ka re thuša kudu.

9. Tumelo ya rena e ka re šireletša bjang?

⁹ Sephemelasefega se be se šireletša pelo ya lešole. Tumelo le lerato di šireletša dipelo tša rena tša seswantšhetšo e bile di tlo re thuša gore re tšwele pele re hlankela Modimo le go latela Jesu. Tumelo e re kgonthišetša gore Jehofa o tlo re putsa ka gobane re mo rata ka dipelo tša rena ka moka. (Baheb. 11:⁠6) E bile e tlo re thuša gore re dule re botegela Moetapele wa rena e lego Jesu gaešita le ge re ka kopana le mathata. Re ka tiiša tumelo ya rena gore re kgotlelele mathata ka go ekiša bana babo rena ba mehleng ya rena bao ba ilego ba dula ba botegela Jehofa le ge ba ganetšwa goba ba na le mathata a tša ditšhelete. Go ekiša bao ba ilego  ba nolofatša maphelo a bona gore ba etiše mmušo pele go ka re thuša gore re se ke ra rata dilo tše di bonagalago. b

10. Go rata Modimo le baagišani ba rena go re thuša bjang go kgotlelela?

¹⁰ Lerato le re thuša gape gore re dule re le šedi e bile re dule re phagame. (Mat. 22:​37-39) Go rata Modimo go re thuša gore re kgotlelele go botša ba bangwe ditaba tše dibotse go sa šetšwe mathata ao re ka bago le bona. (2 Tim. 1:​7, 8) Ka ge re rata le batho bao ba sa hlankelego Jehofa, re dula re ba botša ditaba tše dibotse ka go ya tšhemong, go ba founela le go ngwala mangwalo. Ga re felelwe ke matla eupša re dula re holofela gore ka letšatši le lengwe ba tla fetoga gomme ba dira seo se lokilego.​​—⁠Hesek. 18:​27, 28.

11. Go rata Bakristegotee le rena go re thuša bjang? (1 Bathesalonika 5:⁠11)

¹¹ Go rata baagišani go akaretša le go rata Bakristegotee le rena. Re bontšha gore re rata Bakristegotee le rena ka go ‘kgothatšana le ka go agana.’ (Bala 1 Bathesalonika. 5:​11.) Go swana le mašole ao a thekganago ge a le ntweng, le rena re a kgothatšana. Ka dinako tše dingwe, lešole le ka gobatša lešolegotee le lona ntweng, eupša seo ga se bolele gore le le gobaditše ka boomo. Ka mo go swanago, le rena re ka se kweše bana babo rena le dikgaetšedi bohloko ka boomo goba ra itefeletša. (1 Bathes. 5:​13, 15) Re bontšha gape gore re rata Bakristegotee le rena ka go hlompha bana babo rena bao ba eteletšego pele ka phuthegong. (1 Bathes. 5:​12) Ge Paulo a be a ngwala lengwalo le, phuthego ya Thesalonika e be e na le dikgwedi e hlomilwe. Mohlomongwe bagolo ba phuthego yeo ba be ba se na phihlelo e bile ba ka ba ba ile ba dira diphošo. Eupša go be go nyakega gore ba hlomphiwe. Ge masetlapelo a magolo a dutše a batamela re tlo hloka gore bagolo ba phuthego ya gabo rena ba re hlahle go feta gona bjale. Go ka no direga gore re se sa hwetša tlhahlo yeo e tšwago ntlongkgolo goba go bana babo rena ba ofising ya lekala. Ka baka leo, go bohlokwa gore re ithute go rata le go hlompha bagolo ba phuthego ya gabo rena gona bjale. Go sa  šetšwe seo se diregago, a re duleng re le šedi e bile re se ke ra šetša diphošo tša bona, eupša re dule re gopola gore Jehofa o hlahla banna ba a diriša Jesu Kriste.

12. Kholofelo ya rena e šireletša menagano ya rena bjang?

¹² Go no swana le ge kefa e šireletša hlogo ya lešole, le kholofelo ya rena e šireletša tsela yeo re naganago ka yona. Ka baka la tumelo ye rena e tiilego, re kgona go bona gore dilo tšeo lefase le le re tshepišago tšona ga se selo. (Bafil. 3:⁠8) Kholofelo ya rena e re thuša gore re dule re išitše maswafo fase le gore re se ke ra belaela. Se ke seo se ilego sa diragalela Wallace le Laurinda bao ba hlankelago Afrika. Pele dibeke tše tharo di ka fela, yo mongwe le yo mongwe o be a lahlegetšwe ke motswadi wa gagwe. Ka baka la leuba la COVID-19, ga se ba kgona go ya gae gore ba ye ba thekge malapa a gabo bona. Wallace o ngwadile gore: “Kholofelo ya tsogo e nthuša gore ke dule ke nagana ka bona e sego ka tsela yeo ba bego ba le ka yona pele ba ka hlokofala, eupša ka tsela yeo ba tla bego ba le ka yona ge ba tla be ba tsošwa lefaseng le lefsa. Kholofelo ye e nthuša gore ke iše maswafo fase ge ke ikwa ke nyamile goba ke lahlegile.”

13. Re ka dira’ng gore re hwetše moya o mokgethwa?

¹³ “Le se ke la tima mollo wa moya.” (1 Bathes. 5:​19) Paulo o swantšhitše moya o mokgethwa le mollo wo o lego ka gare ga rena. Ge e ba re na le moya wa Modimo re ba le mafolofolo a go dira se se lokilego le matla a go hlankela Jehofa. (Baroma 12:​11) Re ka dira’ng gore re hwetše moya o mokgethwa? Re ka o rapelela, ra bala Lentšu la Modimo gomme ra dirišana le mokgatlo wa gagwe woo a o hlahlago. Go dira bjalo go tlo re thuša gore re be le “dika tšeo di enywago ke moya.”​—Bagal. 5:22, 23.

14. Re swanetše go phema go dira’ng e le gore re dule re hwetša moya o mokgethwa? (Bona le seswantšho.)

¹⁴ Ka morago ga gore Modimo a re nee moya wa gagwe o mokgethwa, re swanetše go hlokomela gore ‘re se ke ra tima moya wa gagwe.’ Batho bao ba naganago le go dira dilo gabotse, Modimo o ba nea moya o mokgethwa. A ka se sa re nea moya wa gagwe o mokgethwa ge e ba re dulela go nagana dilo tše mpe le go di dira.  (1 Bathes. 4:​7, 8) E le gore re dule re hwetša moya wa gagwe o mobotse ‘ga se ra swanela go nyatša diporofeto.’ (1 Bathes. 5:​20) “Diporofeto” tšeo go bolelwago ka tšona mo di šupa go melaetša yeo Modimo a re neago yona a diriša moya wa gagwe, go swana le go ba gona ga letšatši la gagwe le mehla ya mafelelo yeo re phelago go yona. Ga se ra swanela go ntšha letšatši leo menaganong ya rena gomme ra ipotša gore Haramagedone e ka se tle mehleng ya rena. Eupša re swanetše go dula re nagana ka letšatši leo ka gore re itshware gabotse le go dula re swaregile ka ‘mediro ya boineelo go Modimo’ letšatši le lengwe le le lengwe.​​—⁠2 Pet. 3:​11, 12.

15. Re swanetše go dira’ng gore re se ke ra forwa ke maaka ao a bolelwago ke batemona? (1 Bathesalonika 5:⁠21)

¹⁵ Go se go ye kae, batho bao ba ganetšago Modimo ba tla be ba bolela gore: “Go na le khutšo le polokego!” (1 Bathes. 5:⁠3) Lefaseng ka moka go tla tlala maaka a matemona ao a tlago go aroša ba bantši. (Kut. 16:​13, 14) Go tla direga’ng ka rena? Re ka se forwe ge e ba re ‘kgonthišetša dilo tšohle.’ (Bala 1 Bathesalonika 5:​21) Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le go “kgonthišetša,” le be le dirišetšwa go hlalosa tsela yeo go lebeledišišwago maswika a bohlokwa ka yona. Le rena re swanetše go kgonthišetša ge e ba dilo tšeo re di balago le tšeo re di kwago e le tša nnete. Seo se be se le bohlokwa go Bathesalonika, e bile se tlo ba bohlokwa kudu go rena ge masetlapelo a magolo a dutše a batamela. Go e na le go dumela selo se sengwe le se sengwe seo batho ba se bolelago, re swanetše go bapiša seo re se balago goba seo re se kwago le seo se bolelwago ke Beibele le mokgatlo wa Jehofa. Go dira bjalo go tlo re thuša gore re se ke ra forwa ke maaka ao a bolelwago ke batemona.​—⁠Die. 14:​15; 1 Tim. 4:⁠1.

16. Re na le kholofelo efe, gona re ikemišeditše go dira’ng?

¹⁶ Bahlanka ba Modimo ba tlo phologa masetlapelo a magolo e le sehlopha. Ga re tsebe gore go tlo direga’ng ka yo mongwe le yo mongwe nakong e tlago (Jak. 4:​14) Eupša go sa šetšwe gore re tlo phela go fihla nakong ya masetlapelo goba re tlo hlokofala pele a ka fihla, seo re swanetšego go dula re se tseba ke gore ge re ka dula re botega, Modimo o tlo re putsa ka bophelo bjo bo sa felego. Batlotšwa bona ba tlo phela le Kriste legodimong mola ba dinku tše dingwe bona ba tlo phela paradeiseng mo lefaseng. Eka ka moka ga rena re ka dula re na le kholofelo e bile re letetše letšatši la Jehofa!