1, 2. (a) Ke’ng se se thabišago batho ba Modimo lehono? (b) Batswadi ba Bakriste le bagolo ba ka thuša bana bjang go kwešiša seo se bolelwago ke kolobetšo?

MOGOLO yo mongwe o ile a botša Christopher wa nywaga e 12 gore: “Ke go tsebile o sa le lesea. Bjale ke thabela go kwa gore o nyaka go kolobetšwa. E re ke go botšiše: ‘Ke ka baka la’ng o nyaka go kolobetšwa?’” Mogolo yoo ga se a dira phošo ka go botšiša potšišo yeo. Re thaba kudu ge re bona bana ba diketekete ba kolobetšwa ngwaga o mongwe le o mongwe. (Mmoledi 12:1) Eupša batswadi ba Bakriste le bagolo ba phuthego ba nyaka go kgonthišetša gore bana bao ba dira phetho yeo ka bobona le gore ba kwešiša seo go kolobetšwa go se bolelago.

² Ka Beibeleng, re ithuta gore ge motho a ineela le go kolobetšwa, o thoma bophelo bjo bofsa e le Mokriste. Ge motho a ineetše le go kolobetšwa, Jehofa o tla mo šegofatša kudu, eupša gape o tla hlaselwa ke Sathane. (Diema 10:22; 1 Petro 5:8) Ke ka baka leo batswadi ba Bakriste ba swanetšego go fetša nako ba ruta bana ba bona seo go ba morutiwa wa Kriste go se bolelago. Ge bana ba se na batswadi ba Bakriste, bagolo ba phuthego ba tla ba thuša ka lerato gore ba kwešiše seo go ineela le go kolobetšwa go se bolelago. (Bala Luka 14:27-30.) Go fo swana le ge batho ba itokiša pele ba ka thoma go aga moago o itšego, bana le bona ba swanetše go itokiša pele ba ka kolobetšwa e le gore ba tle ba kgone go hlankela Jehofa ka potego “go fihla bofelong.” (Mateo 24:13) Ke’ng seo se ka thušago bana go ikemišetša go hlankela Jehofa ka mo go sa felego? Anke re boneng.

3. (a) Mantšu a Jesu le Petro a re ruta’ng ka bohlokwa bja kolobetšo? (Mateo 28:19, 20; 1 Petro 3:21) (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife, gona ka baka la’ng?

³ Na o ngwana yo a nyakago go kolobetšwa? Ge e ba go le bjalo, o ipeetše pakane e botse kudu! Ke tokelo e kgolo go kolobetšwa gore o be yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Le gona ke selo seo Mokriste yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go se dira, e bile ke mogato wa bohlokwa go bao ba nyakago go tlo phologa masetlapelo a magolo. (Mateo 28:19, 20; 1 Petro 3:21) Ge o kolobetšwa, o bontšha gore o holofeditše Jehofa gore o tlo mo hlankela ka mo go sa felego. Ruri ga o nyake go tlo fetoša monagano, ka gona dipotšišo tše di latelago di tla go thuša go bona ge e ba o loketše go kolobetšwa: (1) Am Na ke godile ka mo go lekanego monaganong gore nka itirela phetho ye? (2) Na ye ke phetho yeo ke itiretšego yona? (3) Na ke kwešiša seo go ineela go Jehofa go se bolelago? Anke re ahlaahleng dipotšišo tšeo.

4, 5. (a) Ke ka baka la’ng kolobetšo e se ya batho ba bagolo feela? (b) Mokriste yo a godilego monaganong ke wa mohuta mang?

⁴ Ga go na mo Beibele e rego go swanetše go kolobetšwa batho ba bagolo feela goba ba go thoma ka nywaga e itšego. Go Diema 20:11, re bala gore: “Mošemane [ngwana] o ipontšha ka ditiro tša gagwe ge e ba modiro wa gagwe o sekile e bile o lokile.” Ka gona gaešita le ngwana a ka kwešiša seo go dira dilo tše di lokilego go se bolelago le go ineela go Mmopi wa gagwe. Ka go re’alo, kolobetšo ke selo sa bohlokwa le sa maleba seo se swanetšego go dirwa ke bana bao ba hlatsetšego gore ba godile monaganong le gore ba ineetše go Jehofa.​—Diema 20:7.

⁵ Go gola monaganong go bolela’ng? Ga se ka mehla go gola go šupago go nywaga ya motho goba go gola mmeleng.  Beibele e re batho ba ba godilego monaganong ba tlwaeditše “matla a bona a go hlatha” e le gore ba tsebe phapano magareng ga se se nepagetšego le se se fošagetšego. (Baheberu 5:14) Motho yo a godilego monaganong o tseba se se lokilego gomme o feditše le pelo gore o tla dira sona seo. Ka gona a ka se dire dilo tše mpe ka go bona ba bangwe ba di dira. Le gona ga a letele gore motho yo a itšego a mmotše go dira se se lokilego. Ka gona ngwana yo a kolobeditšwego o tla dira dilo tše di lokilego gaešita le ge batswadi ba gagwe goba batho ba bangwe ba bagolo ba se gona.​—Bapiša le Bafilipi 2:12.

6, 7. (a) Hlalosa diteko tšeo Daniele a ilego a lebeletšana le tšona ge a be a le Babilona. (b) Daniele o ile a bontšha bjang gore o godile monaganong?

⁶ Na go a kgonega gore ngwana a gole ka tsela yeo? Nagana ka Daniele. Go ka direga gore e be e le mofsa ge a be a aroganywa le batswadi ba gagwe gomme a išwa Babilona. Gateetee, Daniele o ile a ikhwetša a phela gare ga batho bao ba sa latelego melao ya Modimo. Eupša anke re lebeledišišeng boemo bjo Daniele a bego a le go bjona. O be a swarwa bjalo ka mohlomphegi kua Babilona. E be e le yo mongwe wa bafsa bao ba bego ba kgethilwe ka kelohloko gore ba hlankele kgoši ya moo. (Daniele 1:3-5, 13) Go bonagala Daniele a be a neilwe maemo a phagamego go feta ao a ka bego a ile a ba le wona kua Isiraele.

⁷ Ka gona, Daniele o ile a arabela bjang bjalo ka mofsa? Na o ile a dumelela batho ba Babilona ba mo fetoša goba ba fokodiša tumelo ya gagwe? Aowa! Beibele e re ge Daniele a dutše a le moo Babilona, o ile “a fetša le pelo ya gagwe gore a ka se itšhilafatše,”  gore a ka se dire selo le ge e le sefe seo se sepedišanago le borapedi bja maaka. (Daniele 1:8) Ruri seo se bontšha gore o be a godile monaganong!

8. O ka ithuta’ng mohlaleng wa Daniele?

⁸ O ka ithuta’ng mohlaleng wa Daniele? Ngwana yo a godilego monaganong o tla emela ditumelo tša gagwe ka go tia, gaešita le maemong a thata. A ka se swane le leobu, e lego sephedi seo se fetogago mmala go ithekgile ka gore se mo kae. Ga a itire mogwera wa Modimo ge a le Holong ya Mmušo, eupša ge a le sekolong a ba mogwera wa batho ba lefase. Go e na le moo, o tla dula a botega le ge a lekwa.​—Bala Baefeso 4:14, 15.

9, 10. (a) Ngwana a ka holwa bjang ke go nagana ka seo a ilego a se dira ge tumelo ya gagwe e be e lekwa? (b) Kolobetšo e bolela’ng?

⁹ Ke therešo gore ga go na motho yo a phethagetšego. Go no swana le batho ba bagolo, bana le bona ba fela ba dira diphošo. (Mmoledi 7:20) Eupša ge e ba o nyaka go kolobetšwa, e tla ba gabohlale gore o thome ka go ipotšiša gore o ikemišeditše gakaakang go phela ka melao ya Modimo. Ipotšiše gore: ‘Na ke kgajana ke ekwa Jehofa?’ Nagana ka seo o se dirilego nakong e fetilego ge tumelo ya gago e be e lekwa. Na o ile wa kgona go dira phetho ya se se nepagetšego? Go swana le Daniele, na go na le motho yo a go kgothaleditšego go diriša ditalente tša gago lefaseng le la Sathane? Ge o kopana le diteko tša mohuta wo, na o kgona go bona seo thato ya Jehofa e lego sona?​—Baefeso 5:17.

¹⁰ Ke ka baka la’ng o swanetše go tseba dikarabo tša dipotšišo tše? Ke ka gobane di tla go thuša go bona gore kolobetšo ke selo sa bohlokwa kudu. Ge o kolobetšwa, o bontšha batho gore o holofeditše Jehofa selo sa bohlokwa. O mo holofetša gore o tlo mo rata ka pelo ka moka le go mo hlankela ka mo go sa felego. (Mareka 12:30) Motho yo mongwe le yo mongwe yo a kolobetšwago o swanetše go ikemišetša go tlo phethagatša seo a se holofeditšego Jehofa.​—Bala Mmoledi 5:4, 5.

11, 12. (a) Ke’ng seo motho yo a nyakago go kolobetšwa a swanetšego go kgodišega ka sona pele? (b) Ke’ng se se tla go thušago go lebelela kolobetšo ka tsela yeo Jehofa a e lebelelago ka yona?

¹¹ Beibele e re batho ka moka ba Jehofa, go akaretša le bana, ba tla mo hlankela ka go “ithaopa.” (Psalme 110:3) Ka gona motho yo a nyakago go kolobetšwa o swanetše go kgodišega gore seo ke phetho ya gagwe. Seo se nyaka gore o itlhahlobe ka kelohloko, kudukudu ge e ba o goletše ka phuthegong.

¹² Ge o dutše o gola, ga go pelaelo gore o be o dutše o bona batho ba kolobetšwa, mohlomongwe gaešita le bagwera ba gago goba bana ba geno. Eupša o se ke wa nagana gore o swanetše go kolobetšwa feela ka gobane o na le nywaga e itšego, goba ka gobane o bona  ba bangwe ba kolobetšwa. Ke’ng se se ka go thušago go lebelela kolobetšo ka tsela yeo Jehofa a e lebelelago ka yona? O ka thušwa ke go ipha nako ya go naganišiša ka mabaka ao ka wona kolobetšo e lego bohlokwa. O tla hwetša mabaka a mantši a kwagalago sehlogong se le go se se latelago.

13. O ka tseba bjang ge e ba phetho ya go kolobetšwa e le ya gago?

¹³ Tsela e nngwe yeo o ka bonago ka yona gore o loketše go kolobetšwa ke ka go hlahloba dithapelo tša gago. O rapela Jehofa gakae? Na dilo tšeo o mmotšago tšona di a kwagala? Dikarabo tša gago dipotšišong tše di tla bontšha kamoo tswalano ya gago le Jehofa e lego e matla ka gona. (Psalme 25:4) Gantši Jehofa o araba dithapelo tša rena ka Beibele. Ka gona tsela e nngwe yeo o ka tsebago ka yona gore o nyaka go ba le tswalano ya kgauswi le Jehofa le go mo hlankela ka pelo ka moka ke ka go hlahloba lenaneo la gago la go ithuta. (Joshua 1:8) Ipotšiše gore: ‘Na ke na le thuto ya motho ka noši ya ka mehla? Na ga ke goge maoto borapeding bja lapa?’ Dikarabo tša dipotšišo tše di tla go thuša go bona ge e ba go kolobetšwa e le phetho ya gago.

14. Bontšha phapano magareng ga boineelo le kolobetšo.

¹⁴ Bana ba bangwe ba ka no se tsebe phapano magareng ga boineelo le kolobetšo. Ba bangwe ba ka bolela gore ba šetše ba neetše maphelo a bona go Jehofa eupša ga se ba hlwa ba lokela go kolobetšwa. Eupša na seo se a kgonega? Go ineela go Jehofa ke go mmotša ka thapelo gore o tla mo hlankela ka mo go sa felego. Ge o kolobetšwa, o bontšha batho gore o šetše o ineetše go Jehofa. Ka gona pele o kolobetšwa, o swanetše go kwešiša seo go ineela go Modimo go se bolelago.

15. Go ineela go Modimo go bolela’ng?

¹⁵ Ge o neela bophelo bja gago go Jehofa, o mmotša gore ga bjale o phelela yena. O mo holofetša gore selo sa bohlokwa kudu bophelong bja gago e tla ba go mo hlankela. (Bala Mateo 16:24.) Kholofetšo yeo ga se papadi. (Mateo 5:33) Bjale o bontšha bjang gore o a tseba gore ga o sa iphelela eupša o phelela Jehofa?​—Baroma 14:8.

16, 17. (a) Hlalosa seo go se sa iphelela go se bolelago. (b) Motho yo a ineelago go Modimo ge e le gabotse o mmotša go re’ng?

¹⁶ Nagana ka mohlala šo. A re re mogwera wa gago o go nea koloi e le mpho. O go nea dipampiri tša yona gomme o re: “Ga bjale koloi ye ke ya gago.” Eupša o bile o re go wena: “Dinotlelo tša yona ke tla di swara. E bile e tla otlelwa ke nna, e sego wena.” O be o tla ikwa bjang ka mpho yeo? O be o tla nagana’ng ka mogwera yoo wa gago?

¹⁷ Ge motho a ineela go Jehofa, o botša Modimo gore: “Ke go nea bophelo bja ka. Ga bjale ke wa gago.” Jehofa o na le tshwanelo ya go letela gore motho yoo a phethagatše seo a se boletšego. Eupša go thwe’ng ge e ba motho yoo a thoma go se sa kwa Jehofa ka go ratana ka sephiring le motho yo a sa hlankelego Modimo? Goba go thwe’ng ge e ba motho yoo a amogela  mošomo wo o mo šitišago go ya tšhemong goba wo o dirago gore a lofe diboka gantši? Motho yoo o tla ba a boditše Jehofa maaka. O tla swana le motho yola a ganago ka dinotlelo tša koloi. Ge re neela maphelo a rena go Jehofa, re mmotša gore: “Ke phelela wena, ga ke sa iphelela.” Ka gona re tla dira dilo tšeo Jehofa a di nyakago gaešita le ge rena re sa nyake. Anke re ekišeng Jesu, yo a itšego: “Ke theogile legodimong, e sego go tlo dira thato ya ka, eupša go dira thato ya yo a nthomilego.”​—Johane 6:38.

18, 19. (a) Mantšu a Rose le Christopher a bontšha bjang gore go kolobetšwa ke tokelo e kgolo yeo e nago le ditšhegofatšo? (b) O ikwa bjang ka tokelo ya go kolobetšwa?

¹⁸ Go molaleng gore kolobetšo ga se papadi. Ke tokelo e kgolo go ineela go Jehofa le go kolobetšwa. Bana bao ba ratago Jehofa le bao ba kwešišago seo boineelo bo se bolelago ga ba dikadike go ineela go Modimo le go kolobetšwa. Ga ba itshole ka seo ba se dirilego. Mofsa yo mongwe yo a kolobeditšwego yo a bitšwago Rose o re: “Ke rata Jehofa, e bile ga go na selo seo se ka nthabišago go feta go mo hlankela. Ga go na phetho e botse kudu yeo nkilego ka e dira bophelong bja ka go phala ya go kolobetšwa.”

¹⁹ Go thwe’ng ka Christopher yo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se? Yena o ikwa bjang ka phetho yeo a e dirilego ya go kolobetšwa a na le nywaga e 12? O re o thabile kudu ka ge a dirile phetho yeo. O ile a thoma go hlankela e le mmulamadibogo wa ka mehla a na le nywaga e 17 gomme ge a na le nywaga e 18 a ba mohlanka wa bodiredi. Gona bjale o hlankela Bethele. O re: “Ke ile ka dira phetho e botse ka go kolobetšwa. Ke thabile kudu ka ge ke šomela Jehofa le mokgatlo wa gagwe.” Ge e ba o nyaka go kolobetšwa, o ka itokišeletša bjang? Sehlogo se se latelago se tla araba potšišo yeo.