Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O ka Tiiša Bjang Botee bja Rena bja Bokriste?

O ka Tiiša Bjang Botee bja Rena bja Bokriste?

“Ditho ka moka tša mmele di gola ka yena; ka ge setho se sengwe le se sengwe se kopantšwe gotee ka kwano le go dira gore di be le tirišano.” ​BAEFESO 4:16.

DIKOPELO: 53, 107

1. Go tloga mathomong, ke seka sefe seo Modimo a bego a dutše a se bontšha ge a šoma?

JEHOFA le Jesu ba be ba dutše ba na le botee go tloga mathomong a tlholo. Jehofa o bopile Jesu pele ga dilo tše dingwe ka moka. Ke moka, Jesu o ile a šoma le yena, a le ‘hleng ga gagwe e le mošomi yo a nago le bokgoni.’ (Diema 8:30) Bahlanka ba Jehofa le bona ba ile ba šoma gotee mešomong yeo ba bego ba swanetše go e dira. Ka mohlala, Noa le lapa la gagwe ba ile ba šoma gotee go aga areka. Ka morago, Baisiraele ba ile ba šoma gotee go aga taberenakele, go e hlahlamolla le go e tloša lefelong le lengwe go e iša go le lengwe. Ka tempeleng, ba ile ba opela gotee le go bapala diletšo tša mmino go tumiša Jehofa ka mmino o mobose. Batho ba Jehofa ba ile ba kgona go dira dilo tše ka moka ka gobane ba be ba dirišana.​Genesi 6:14-16, 22; Numeri 4:4-32; 1 Dikoronika 25:1-8.

2. (a) Ke’ng seo se bego se kgahliša ka phuthego ya Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga? (b) Re tlo araba dipotšišo dife?

2 Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga le bona ba ile ba dirišana. Moapostola Paulo o boletše gore le ge ba be ba na le bokgoni bja go fapana e bile ba na le dikabelo tše di sa swanego, ba be ba na le botee. Ka moka ga bona ba be ba latela moetapele wa bona, Jesu Kriste. Paulo o ile a ba swantšha le mmele wo o nago le ditho tše di fapafapanego tšeo di dirišanago. (Bala 1 Bakorinthe 12:4-6, 12.) Eupša go thwe’ng ka rena lehono? Re ka šoma bjang gotee ge re le modirong wa boboledi, ka phuthegong le ka lapeng?

GO ŠOMA GOTEE MODIRONG WA BOBOLEDI

3. Moapostola Johane o ile a bona pono efe?

3 Lekgolong la pele la nywaga, moapostola Johane o ile a bona pono yeo go yona barongwa ba šupa ba bego ba letša diphalafala. Ge morongwa wa bohlano a letša phalafala ya gagwe, Johane o ile a bona “naledi e wetšego lefaseng e etšwa legodimong.” “Naledi” yeo e ile ya diriša senotlelo go bula sekoti sa leswiswi. Mathomong go ile gwa tšwa muši sekoting seo, ke moka mušing woo gwa tšwa ditšie. Go e na le gore di senye dihlare goba dimela, ditšie tšeo di ile tša gobatša bao “ba se nago leswao la Modimo diphatleng tša bona.” (Kutollo 9:1-4) Johane o be a tseba gore ditšie tše dintši di ka baka tshenyo e kgolo kudu; di kile tša senya kudu kua Egipita mehleng ya Moshe. (Ekisodo 10:12-15) Ditšie tšeo Johane a di bonego di emela Bakriste ba tloditšwego bao ba bego ba dutše ba bolela molaetša o matla kgahlanong le bodumedi bja maaka. Le gona batho ba bangwe ba dimilione bao ba tlago go phela lefaseng ba thuša batlotšwa go bolela molaetša wo. Ba šoma gotee modirong wo wa boboledi. Modiro wo o thušitše batho ba bantši go tlogela bodumedi bja maaka le go se sa laolwa ke Sathane.

4. Ke mošomo ofe wo bahlanka ba Jehofa ba swanetšego go o dira, gona tsela e nnoši ya gore ba o dire ke efe?

4 Re neilwe mošomo wa go botša batho ‘ditaba tše dibotse’ lefaseng ka bophara pele bofelo bo fihla. Wo ke mošomo o mogolo kudu! (Mateo 24:14; 28:19,  20) Re swanetše go laletša bohle bao ba “nyorilwego” gore ba tle ba nwe “meetse a bophelo,” ke gore, re swanetše go ruta bohle bao ba nyakago go kwešiša therešo ya Beibele. (Kutollo 22:17) Eupša re ka kgona go dira se ge feela re “kopantšwe gotee ka kwano” e bile re šoma gotee ka phuthegong.​Baefeso 4:16.

5, 6. Ke ka tsela efe re bago le botee ge re bolela ditaba tše dibotse?

5 E le gore re kgone go fihlelela batho ba bantši ka mo re ka kgonago, re swanetše go ba le thulaganyo modirong wa rena wa boboledi. Tlhahlo yeo re e hwetšago phuthegong e re thuša go ba le thulaganyo. Ka morago ga seboka sa tirelo ya tšhemo, re a tšwa gomme ra yo bolela le batho ka ditaba tše dibotse tša Mmušo. Le gona re ba nea dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng. Ge e le gabotse, re šetše re neile batho dikgatišo tše dimilione lefaseng ka bophara. Ka dinako tše dingwe re kgopelwa go tšea karolo masolong a kgethegilego a boboledi. Ge o dira modiro wo, o ba boteeng le bana babo rena ba dimilione lefaseng ka bophara bao le bona ba bolelago molaetša o swanago! E bile o šoma le barongwa, bao ba thušago batho ba Modimo go bolela ditaba tše dibotse.​Kutollo 14:6.

6 Ruri go a thabiša go bala ka Pukung ya Ngwaga ka dipego tša modiro wa boboledi woo o dirwago lefaseng ka bophara! Nagana gape kamoo re bago batee lefaseng ka bophara ge re laletša batho dikopanong tša rena. Ge re le moo, ka moka ga rena re theetša lenaneo leo le swanago. Dipolelo, diterama le dipontšho tšeo di newago moo di re kgothaletša go nea Jehofa sohle seo re ka se kgonago. Le gona re ba boteeng le bana babo rena le dikgaetšedi ge re eba gona Segopotšong ngwaga le ngwaga. (1 Bakorinthe 11:23-26) Re bokana gotee ka letšatši le le swanago la Nisani 14 ka morago ga ge letšatši le sobetše go bontšha gore re leboga seo Jehofa a re diretšego sona le go kwa taelo ya Jesu. Le gona dibekeng tša pele ga Segopotšo, re šoma gotee go laletša batho ba bantši ka mo re ka kgonago gore ba be le rena tiragalong ye ya bohlokwa.

7. Ge re šoma gotee, re fihlelela’ng?

7 Tšie e tee e ka se bake tshenyo e kgolo kudu. Le wena o le tee o ka se kgone go dira boboledi go batho ka moka. Eupša ka gobane re šoma gotee, re kgona go botša batho ba dimilione ka Jehofa le go thuša ba bangwe go mo tumiša le go hlompha leina la gagwe.

DIRIŠANA GABOTSE LE BA BANGWE KA PHUTHEGONG

8, 9. (a) Paulo o dirišitše papišo efe go ruta Bakriste gore ba dule ba na le botee? (b) Re ka bontšha bjang gore re na le tirišano ka phuthegong?

8 Paulo o ile a hlalosetša Baefeso kamoo phuthego e rulagantšwego ka gona, gomme a re ditho ka moka tša phuthego di swanetše go ‘gola dilong tšohle.’ (Bala Baefeso 4:15, 16.) Paulo o dirišitše mohlala wa mmele go hlalosa gore Mokriste yo mongwe le yo mongwe a ka thuša phuthego go dula e na le botee le go latela Jesu, yena Moetapele wa phuthego. O boletše gore ditho ka moka tša mmele di dirišana “ka lelokololo le lengwe le le lengwe leo le neago se se nyakegago.” Ka gona go sa šetšwe gore re bafsa goba batho ba bagolo, re phetše gabotse goba re fokola mmeleng, ke’ng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a swanetšego go se dira?

O ka thuša phuthego bjang gore e dule e na le botee?

9 Jesu o kgethile bagolo gore ba etelele pele ka phuthegong, gomme o nyaka gore re ba hlomphe le go latela tlhahlo yeo ba re neago yona. (Baheberu 13:7, 17) Ga go bonolo go dira seo ka mehla. Eupša re ka kgopela Jehofa gore a re thuše. Moya wa gagwe o mokgethwa o ka re thuša go latela tlhahlo le ge e le efe yeo bagolo ba re neago yona. Le gona nagana kamoo re ka thušago phuthego ya gabo rena ge e ba re ikokobeditše e bile re dirišana le bagolo. Phuthego e tla ba le botee, e bile re tla ratana kudu.

10. Bahlanka ba bodiredi ba thuša bjang gore phuthego e be le botee? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

10 Bahlanka ba bodiredi le bona ba thuša gore phuthego e dule e na le botee. Ba šoma ka thata go thuša bagolo, gomme re leboga sohle seo ba se dirago. Ka mohlala, bahlanka ba bodiredi ba kgonthišetša gore re na le dikgatišo tše di lekanego tšeo re di dirišago tšhemong, gape ba amogela baeng bao ba tlago dibokeng tša rena. Le gona ba šoma ka thata go lokiša Holo ya Mmušo le go kgonthišetša gore e dula e hlwekile. Ge re dirišana le bana babo rena ba, re ba boteeng le go hlankela Jehofa ka thulaganyo.​Bapiša le Ditiro 6:3-6.

11. Bao e sa lego ba bafsa ba ka thuša bjang gore phuthego e be le botee?

11 Bagolo ba bangwe ba šomile ka thata ka phuthegong ka nywaga e mentši. Eupša mohlomongwe ga ba sa kgona go šoma ka thata ka ge ba tšofala. Bana babo rena bao e sa lego ba bafsa ba ka ba thuša. Ge e ba ba tlwaeditšwe, ba ka rwala maikarabelo a oketšegilego ka phuthegong. Le gona ge bahlanka ba bodiredi ba šoma ka thata, ge nako e dutše e eya ba ka kgethwa go hlankela e le bagolo. (1 Timotheo 3:1, 10) Bagolo ba bangwe bao e sa lego ba bafsa ba dirile tšwelopele e kgolo. Ga bjale ba hlankela e le balebeledi ba tikologo gomme ba thuša bana babo rena le dikgaetšedi diphuthegong tše dintši. Re a thaba ge bafsa ba ithaopela go hlankela bana babo bona le dikgaetšedi.​—Bala Psalme 110:3; Mmoledi 12:1.

DIRIŠANA GABOTSE LE BA BANGWE KA LAPENG

12, 13. Ke’ng seo se ka thušago bohle ka lapeng go ba le tirišano?

12 Re ka thuša bjang ditho tša malapa a rena gore di be le tirišano? Ka go swara borapedi bja lapa beke e nngwe le e nngwe. Ge batswadi le bana ba ithuta ka Jehofa ba le gotee, lerato la bona le tla gola. Nakong yeo, ba ka itlwaetša seo ba tlago go se bolela ge ba le tšhemong, e lego seo se tlago go thuša bohle ka lapeng go itokišeletša bodiredi. Le gona ge bohle ka lapeng ba ekwa yo mongwe le yo mongwe a bolela ka therešo, ba bona gore lapa ka moka le rata Jehofa le gore le nyaka go mo thabiša, ba batamelana le go feta.

Ge banyalani ba rata Jehofa e bile ba mo hlankela mmogo, ba tla thaba le go ba le botee lenyalong

13 Ke’ng seo se ka thušago banyalani go ba le tirišano? (Mateo 19:6) Ge ba rata Jehofa le go mo hlankela ba le mmogo, ba tla thaba le go ba le botee lenyalong. Le gona ba swanetše go bontšhana lerato, go etša ge Aborahama le Sara, Isaka le Rebeka gotee le Elikana le Hanna ba ile ba dira bjalo. (Genesi 26:8; 1 Samuele 1:5, 8; 1 Petro 3:5, 6) Ge banyalani ba dira bjalo, ba tla ba batee le go batamela kgauswiuswi le Jehofa.​—Bala Mmoledi 4:12.

Borapedi bja lapa bo ka thuša bafsa le batho ba bagolo go batamelana kgauswi(Bona serapa 12 le  15)

14. Ge e ba molekane wa gago wa lenyalo a sa hlankele Jehofa, o ka dira’ng gore lenyalo la lena le dule le tiile?

14 Beibele e bolela ka mo go kwagalago gore re se ke ra nyalana le batho bao ba sa hlankelego Jehofa. (2 Bakorinthe 6:14) Lega go le bjalo, go na le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nyalanego le batho bao e sego Dihlatse tša Jehofa. Ba bangwe ba ithutile therešo ba šetše ba le lenyalong, eupša balekane ba bona ya se be Dihlatse. Ba bangwe ba be ba nyalane le bahlanka ba Jehofa, eupša balekane ba bona ba tlogela phuthego. Maemong a, Bakriste ba dira seo ba ka se kgonago go boloka manyalo a bona a tiile ka go kwa keletšo ya Beibele. Ka dinako tše dingwe go ka ba thata go dira se. Ka mohlala, Mary le monna wa gagwe David, ba hlanketše Jehofa mmogo. Ka morago, David o ile a kgaotša go ya dibokeng. Eupša Mary o ile a tšwela pele a leka go ba mosadi wa go loka e bile a bontšha dika tša Bokriste. Le gona o ile a ruta bana ba gagwe ba tshela ka Jehofa gomme a tšwela pele a eya dibokeng le dikopanong. Ka morago ga nywaga e itšego, ge bana ba gotše e bile ka moka ba se sa dula ka gae, Mary o ile a tšwela pele a hlankela Jehofa le ge go be go le thata kudu. Lega go le bjalo, David o ile a thoma go bala dimakasine tšeo Mary a bego a mo tlogelela tšona. Ge nako e dutše e eya, David o ile a thoma go ya dibokeng ka matšatši a mangwe. Motlogolo wa gagwe wa nywaga e tshela o be a dula a mmeela setulo dibokeng, gomme ge David a se a tla, mošemanyana yo o be a re go yena: “Rakgolo, ga se ka go bona dibokeng lehono.” David o ile a boela go Jehofa ka morago ga nywaga e 25, gomme yena le mosadi wa gagwe ba thabišwa ke gore ga bjale ba boetše ba hlankela Jehofa ba le gotee.

15. Bao e lego kgale ba nyalane ba ka thuša bjang banyalani bao e sa lego ba bafsa?

15 Lehono, Sathane o hlasela malapa. Le ke le lengwe la mabaka ao ka ona banyalani bao ba hlankelago Jehofa ba swanetšego go dirišana. Go sa šetšwe gore o na le nywaga e mekae o le lenyalong, nagana ka seo o ka se bolelago goba go se dira gore o tiiše lenyalo la gago. Ge e ba e le kgale le nyalane, le ka ba mohlala o mobotse go banyalani bao e sa lego ba bafsa. Mohlomongwe le ka laletša banyalani bao e sa lego ba bafsa borapeding bja lena bja lapa. Ba tla kgona go bona gore go sa šetšwe gore batho ba feditše nywaga e mekae ba nyalane, ba swanetše go dula ba bontšhana lerato le go ba batee.​Tito 2:3-7.

‘A RE ROTOGELENG THABENG YA JEHOFA’

16, 17. Ke’ng seo bahlanka ba Jehofa ba se letetšego?

16 Ge Baisiraele ba be ba eya menyanyeng ya bona kua Jerusalema, ba be ba dirišana. Ba be ba lokišeletša selo sengwe le se sengwe seo ba bego ba tla se hloka leetong leo. Ke moka, ba be ba sepela mmogo gomme ba thušana. Ge ba le tempeleng, ba be ba tumiša Jehofa le go mo rapela ba le gotee. (Luka 2:41-44) Lehono, ge re dutše re itokišeletša go phela lefaseng le lefsa, re hloka go ba batee le go dira sohle seo se lego matleng a rena gore re dirišane. Na o ka nagana ka ditsela tšeo o ka dirago se ka mo go oketšegilego?

17 Batho lefaseng le ga ba kwane e bile ba lwa ka dilo tše dintši. Eupša re leboga gore Jehofa o re thušitše go ba le khutšo le go kwešiša therešo! Batho ba gagwe lefaseng ka bophara ba mo hlankela ka tsela yeo a e amogelago. Le gona batho ba Jehofa ba na le botee go feta le ge e le neng pele, kudukudu mehleng ye ya bofelo. Go etša ge Jesaya le Mika ba porofetile, re rotogela “thabeng ya Jehofa” re le gotee. (Jesaya 2:2-4; bala Mika 4:2-4.) Ruri re tla thaba kudu nakong e tlago ge batho ka moka mo lefaseng ba tla be ba “kopantšwe gotee ka kwano” e bile ba hlankela Jehofa ka botee!

Re kgona go bolela ditaba tše dibotse lefaseng ka bophara ka gobane re a dirišana