1. Motho o swanetše go dira’ng pele a ka aga ntlo?

NAGANA ka motho yo a nyakago go aga ntlo. O a tseba gore o nyaka go aga ntlo ya mohuta mang. Eupša na a ka no kitimela go ya lebenkeleng go yo reka dilo tša go aga gomme a thoma go aga? Aowa. Pele a ka thoma go aga o swanetše go dira selo se sengwe sa bohlokwa. Selo seo ke sefe? O swanetše go tseba pele gore ntlo yeo e tlo mo nyaka bokae. Ke ka baka la’ng a swanetše go tseba pele? Ka gobane o swanetše go tseba ge e ba a na le tšhelete e lekanego ya go tlo fetša go aga ntlo yeo. Ge e ba a ka balela ditshenyagalelo pele a ka aga, o tlo kgona go fetša ntlo yeo.

2. Go ya ka Luka 14:27-30, o swanetše go naganišiša ka eng pele o kolobetšwa?

² Na go rata Jehofa le go leboga seo a go diretšego sona go dirile gore o nagane ka go nyaka go kolobetšwa? Ge e ba go le bjalo, gona go no swana le motho yola a nyakago go aga ntlo, o na le phetho e bohlokwa yeo o swanetšego go e dira. Ke ka baka la’ng re re’alo? Nagana ka mantšu a Jesu ao a lego go Luka 14:27-30. (Bala.) Lengwalong le, Jesu o hlalosa gore go ba morutiwa wa gagwe go ra go reng. Ge e ba re nyaka go ba balatedi ba Jesu re swanetše go ikemišetša go ikgafa le go tlo tlaišwa. (Luka 9:23-26; 12:51-53) Ka gona pele o kolobetšwa, o swanetše go naganišiša ka dilo ka moka tšeo di tlago go go diragalela ge o eba morutiwa wa Jesu. Ke moka se se tla go thuša gore o tle o dule o botegela Jehofa ka morago ga go kolobetšwa.

3. Re tlo bolela ka eng sehlogong se?

³ Na go ba morutiwa wa Jesu go bohlokwa go feta go tšhaba go tlaišwa goba go gafa dilo tše itšego tšeo o di ratago? Ee! Motho yo a kolobetšwago o tlo hwetša ditšhegofatšo gona bjale le nakong  e tlago. Anke ga bjale re boledišaneng ka dipotšišo tše bohlokwa tša mabapi le kolobetšo. Go dira bjalo go tlo go thuša go araba potšišo e rego: “Na ke swanelega go kolobetšwa?”

4. (a) Go ineela go Jehofa ke’ng? (b) Go ‘itatola’ moo Jesu a boletšego ka gona go Mateo 16:24 go ra go re’ng?

⁴ Go ineela go Jehofa ke eng? Pele o ka kolobetšwa o swanetše go ineela go Jehofa. Ge o ineela go Jehofa, o a ‘itatola.’ Ka mantšu a mangwe, o botša Jehofa gore go tloga ga bjale go ya pele o ikemišeditše go tlo mo hlankela bophelo bja gago ka moka. (Bala Mateo 16:24.) Se se ra gore ge o ineetše go Jehofa o wa gagwe, e lego tokelo e kgolo kudu. (Baroma 14:8) O mmotša gore go tloga letšatšing leo, selo se bohlokwa kudu go wena e tlo ba go mo hlankela, e sego go dira dilo tšeo di go kgahlago. Ge o ineela, o direla Jehofa keno. Eupša Jehofa ga a re gapeletše gore re dire keno yeo. Lega go le bjalo, ge re mo diretše yona o nyaka gore re e phethe.—Ps. 116:12, 14.

5. Go ineela go fapana bjang le go kolobetšwa?

⁵ Go ineela go fapana bjang le go kolobetšwa? Ge o ineela go Jehofa, go tseba wena le yena feela. Eupša ge o kolobetšwa o bonwa ke batho ba bantši, gantši e ba kopanong ya tikologo goba ya selete. Ge o kolobetšwa o bontšha ba bangwe gore o šetše o ineetše go Jehofa. * Ka gona ge o kolobetšwa o bontšha ba bangwe gore o rata Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka, ka moya wa gago ka moka, ka monagano wa gago ka moka le ka matla a gago ka moka, e bile o ikemišeditše go mo hlankela ka mo go sa felego.—Mar. 12:30.

6-7. Go ya ka Petro wa Pele 3:18-22, ke ka baka la’ng re swanetše go kolobetšwa?

⁶ Na go bohlokwa gore re kolobetšwe? Nagana ka mantšu ao a lego go Petro wa Pele 3:18-22. (Bala.) Go swana le ge areka e ile ya bontšha batho gore Noa o be a na le tumelo go Modimo, ge o kolobetšwa o bontšha batho gore o ineetše go Jehofa. Eupša na go bohlokwa gore re kolobetšwe? Ee go bohlokwa. Petro o ile a bolela gore ke ka baka la eng go le bohlokwa gore re kolobetšwe. Sa pele, o itše kolobetšo e a ‘re phološa.’ Kolobetšo e ka re phološa ge e ba re bontšha ka mediro gore re na le tumelo go Jesu e bile re dumela gore o ile a re hwela, a tsošetšwa legodimong gomme gona bjale “o ka letsogong le letona la Modimo.”

⁷ Sa bobedi, kolobetšo e dira gore re be le “letswalo le lebotse.” Ge re ineela go Jehofa gomme re kolobetšwa, re ba le segwera se sebotse kudu le yena. Ka ge re tla be re itshotše e le ka kgonthe e bile re bontšha tumelo sehlabelong sa Jesu, Modimo o tla re lebalela dibe tša rena. Se se tla dira gore re be le letswalo le lebotse go Modimo.

8. Lebaka le legolo leo le swanetšego go go dira gore o nyake go kolobetšwa ke lefe?

⁸ Lebaka le legolo leo le swanetšego go go dira gore o nyake go kolobetšwa ke lefe? Ge o be o dutše o ithuta Beibele ka mo go tseneletšego, o ithutile mo gontši ka Jehofa, gore ke Modimo wa mohuta mang le gore o dira dilo bjang. Seo o ithutilego sona ka Jehofa se ile sa go kgoma pelo gomme sa dira gore o mo rate kudu. Go rata Jehofa e swanetše go ba lebaka le legolo leo le go dirago gore o nyake go kolobetšwa.

9. Go Mateo 28:19, 20, Jesu o be a era go re’ng ge a re re swanetše go kolobetšwa leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa?

⁹ Lebaka le lengwe la gore o nyake go kolobetšwa ke gore o ithutile seo Beibele e se rutago gomme o a se dumela. Nagana ka seo Jesu a ilego a se bolela ge a be a laela balatedi ba gagwe gore ba yo dira barutiwa. (Bala Mateo 28:19, 20.) O itše bao ba  nyakago go kolobetšwa ba swanetše go kolobetšwa “leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa.” O be a era go re’ng? O be a era gore re swanetše go dumela ka pelo ka moka therešo yeo Beibele e e rutago ka Jehofa, ka Morwa wa gagwe Jesu gotee le ka moya o mokgethwa. Ditherešo tšeo di matla kudu e bile di ka go kgoma pelo. (Baheb. 4:12) Anke ga bjale re boleleng ka tše dingwe tša tšona.

10-11. Ke ditherešo dife tšeo o ithutilego tšona ka Tatago rena tšeo o di dumelago?

¹⁰ Nagana ge o be o thoma go ithuta ditherešo tše ka Tatago rena: Gore ‘leina la gagwe ke Jehofa,’ gore ke “Yo Godimodimo godimo ga lefase ka moka” le gore ke yena a nnoši e lego “Modimo wa therešo.” (Ps. 83:18; Jes. 37:16) O ithutile le gore “phološo e tšwa go Jehofa,” e bile ke Mmopi wa rena. (Ps. 3:8; 36:9) Le gona o ithutile gore o ile a rulaganya gore go be le motho yo a tlago go re phološa sebeng le lehung, le gore re be le kholofelo ya go tlo phela ka mo go sa felego. (Joh. 17:3) Ge o ineela go Jehofa e bile o kolobetšwa, seo se tla bontšha gore o Hlatse ya Jehofa. (Jes. 43:10-12) O tlo ba karolo ya lapa la Jehofa leo le ikgantšhago ka go bitšwa ka leina la gagwe le go le ruta batho gore ba le tsebe.—Ps. 86:12.

¹¹ Ruri re na le tokelo e kgolo kudu ya go kwešiša seo Beibele e se rutago ka Tatago rena. Ge o dumela ditherešo tše tše bohlokwa, se se tla go dira gore o nyake go ineela go Jehofa gomme o kolobetšwe.

12-13. Ke ditherešo dife tšeo o ithutilego tšona ka Morwa wa Modimo tšeo o di dumelago?

¹² Nagana kamoo o ilego wa ikwa ka gona ge o be o thoma go ithuta ditherešo tše ka Morwa wa Modimo: Gore Jesu o latela Jehofa ka bogolo, e bile o hwetše dibe tša rena. Ge e ba re bontšha ka mediro gore re na le tumelo sehlabelong sa Jesu, Jehofa o tla re lebalela dibe tša rena, ra ba le segwera se sebotse le yena gomme ra tla ra hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Joh. 3:16) Jesu ke Moperisita wa rena yo a Phagamego. O nyaka gore re holwe ke sehlabelo sa gagwe e bile re be le segwera se sebotse le Jehofa. (Baheb. 4:15; 7:24, 25) Ka ge e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo, Jehofa o tla mo diriša go kgethagatša leina la gagwe, go fediša dilo ka moka tše mpe le go tlo šegofatša batho lefaseng la Paradeise. (Mat. 6:9, 10; Kut. 11:15) Re swanetše go ekiša Jesu. (1 Pet. 2:21) O re beetše mohlala ka go dira thato ya Modimo bophelo bja gagwe ka moka.—Joh. 4:34.

¹³ Ge o dumela seo Beibele e se rutago ka Jesu, o tlo rata Morwa yo wa Modimo kudu. Lerato leo le tla go dira gore o nyake go dira thato ya Modimo bophelo bja gago ka moka, go swana le ge Jesu a ile a dira bjalo. Ke moka mafelelong o tlo ikwa o nyaka go ineela go Jehofa le go kolobetšwa.

14-15. Ke ditherešo dife tšeo o ithutilego tšona ka moya o mokgethwa tšeo o di dumelago?

¹⁴ Nagana kamoo o ilego wa ikwa ka gona ge o be o thoma go ithuta ditherešo tše mabapi le moya o mokgethwa: Gore moya o mokgethwa ga se motho, eupša ke matla ao Modimo a a dirišago go phetha merero ya gagwe. Jehofa o ile a diriša moya wa gagwe o mokgethwa go hlahla batho bao ba bego ba ngwala Beibele, le gona moya woo o re thuša go kwešiša seo re ithutago sona ka Beibeleng le go se diriša. (Joh. 14:26; 2 Pet. 1:21) Jehofa o diriša moya o mokgethwa go re nea “matla a fetago a tlwaelegilego.” (2 Bakor. 4:7) Moya o mokgethwa o re thuša gore re bolele ditaba tše dibotse, re ganetše diteko le go kgotlelela mathata. E bile o re thuša gore re be le dika tše dibotse tše “di enywago ke moya” wa Modimo. (Bagal. 5:22) Le gona Modimo o nea bao ba mmotago moya wa gagwe o mokgethwa le bao ba tlogago ba mo kgopela wona.—Luka 11:13.

 ¹⁵ Ruri go a kgothatša go tseba gore bahlanka ba Modimo ba ka ithekga ka moya gagwe gore o ba thuše go dula ba mo hlankela. Ge o dumela ditherešo tšeo o ithutilego tšona ka moya o mokgethwa, o tlo ikwa o nyaka go ineela go Modimo le go kolobetšwa.

16. Go fihla ga bjale re ithutile’ng sehlogong se?

¹⁶ Phetho yeo o e dirilego ya go nyaka go ineela go Modimo le go kolobetšwa e bohlokwa kudu. Ka ge re šetše re ithutile, o tlo swanelwa ke go gafa dilo tšeo o di ratago le go lebeletšana le mathata ka ge bjale o nyaka go ba morutiwa wa Jesu. Eupša ditšhegofatšo tšeo o tlago go di hwetša, di feta kgole dilo tšeo o di gafilego. Kolobetšo e ka go phološa e bile e tlo go thuša gore o be le letswalo le lebotse go Modimo. Go rata Jehofa Modimo e swanetše go ba lebaka le legolo leo le go dirago gore o nyake go kolobetšwa. Le gona o swanetše go dumela ka pelo ka moka ditherešo tšeo o ithutilego tšona ka Tate, Morwa le moya o mokgethwa. Go ya ka seo re šetšego re ithutile sona go fihla gona bjale, o tla araba bjang potšišo e rego: “Na ke swanelega go kolobetšwa?”

17. Tše dingwe tša dilo tšeo motho a swanetšego go di dira pele a ka kolobetšwa ke dife?

¹⁷ Ge e ba o ipona o swanelega go kolobetšwa, go ra gore o šetše o dirile dilo tše dintši gore o be le segwera se sebotse le Jehofa. * Ka ge o ithuta Beibele ka mehla, go ra gore o tseba mo gontši ka Jehofa le Jesu. O na le tumelo. (Baheb. 11:6) O bota ka mo go feletšego dilo tšeo Jehofa a tshepišitšego gore o tlo re direla tšona tšeo re balago ka tšona ka Beibeleng, le gona o na le tumelo ya gore sehlabelo sa Jesu se ka go phološa sebeng le lehung. O sokologile dibeng tša gago, e lego seo se rago gore o itshotše go tšwa pelong e bile o kgopetše Jehofa gore a go lebalele. O tlogetše dilo tše mpe tšeo o bego o di dira gomme o thomile go phela ka tsela yeo e kgahlišago Modimo. (Dit. 3:19) O ikemišeditše go botša batho ba bangwe ka tumelo ya gago. Ga bjale o mogoeledi yo a sa kolobetšwago gomme o thomile go botša batho ba bangwe ditaba tše dibotse o na le bana babo rena le dikgaetšedi. (Mat. 24:14) Jehofa o ikgantšha ka wena ka gobane o dirile dilo tšeo o swanetšego go di dira gore o mo kgahliše. O dirile gore pelo ya gagwe e thabe kudu.—Die. 27:11.

18. Ke dilo dife tše dingwe tšeo o swanetšego go di dira pele o kolobetšwa?

¹⁸ Pele o ka kolobetšwa, go na le dilo tše dingwe tše mmalwa tšeo o swanetšego go di dira. Ka ge re kwele sehlogong se, o swanetše go ineela go Modimo. Mo rapele go tšwa pelong o nnoši, ke moka o mo tshepiše gore o tla mo hlankela bophelo bja gago ka moka gomme o dire thato ya gagwe. (1 Pet. 4:2) Ka morago, o botše molomaganyi wa sehlopha sa bagolo gore o nyaka go kolobetšwa. Molomaganyi o tlo kgopela bagolo gore ba boledišane le wena.  Hle o se ke wa tšhoga ge o tlo boledišana le bona. O gopole gore bagolo ba ba šetše ba go tseba e bile ba a go rata. Ba tlo boledišana le wena ka dilo tšeo o šetšego o ithutile tšona ka Beibeleng. Ba nyaka go no kgonthišetša gore o kwešiša dithuto tšeo tša Beibele gabotse, le gore o tseba kamoo go ineela go Jehofa le go kolobetšwa go lego bohlokwa ka gona. Ge e ba ba dumelelana gore o swanelega go kolobetšwa, ba tla go botša gore o ka kolobetšwa kopanong e latelago ya tikologo goba ya selete.

19-20. O tlo swanelwa ke go dira’ng ka morago ga gore o kolobetšwe, gona o ka dira seo bjang?

¹⁹ O tlo swanelwa ke go dira’ng ka morago ga gore o kolobetšwe? * Gopola gore ge o be o ineela go Jehofa o dirile keno, gomme Jehofa o nyaka gore o phethe keno yeo. Ka gona ka morago ga gore o kolobetšwe, o swanetše go dira seo o se tshepišitšego Jehofa. O ka dira seo bjang?

²⁰ Dula o na le bana beno le dikgaetšedi ka phuthegong. Ge o le Mokriste yo a kolobeditšwego, o ba karolo ya ‘mokgatlo wa bana babo rena.’ (1 Pet. 2:17) Bana beno le dikgaetšedi ka phuthegong ba tlo ba bjalo ka batho ba geno. Ge o e ba gona dibokeng ka mehla o tlo tlwaelana le bona kudu. Bala Lentšu la Modimo gomme o naganišiše ka lona letšatši le letšatši. (Ps. 1:1, 2) Ka morago ga gore o bale karolo e itšego ya Beibele, iphe nako ya go naganišiša ka seo o se badilego. Seo o se badilego se tlo go kgoma pelo. Ke moka o ‘rapele o sa kgaotše.’ (Mat. 26:41) Dithapelo tša gago tše di tšwago pelong di tlo dira gore segwera sa gago le Modimo se gole. ‘Tšwela pele o tsoma Mmušo pele.’ (Mat. 6:33) O ka dira seo ka go etiša pele modiro wa go botša batho ditaba tše dibotse. Ge o dula o eya tšhemong o tlo dira gore tumelo ya gago e tie, e bile o tlo thuša ba bangwe gore ba be le kholofelo ya go tlo phela ka mo go sa felego.—1 Tim. 4:16.

21. Kolobetšo e tla go thuša gore o hwetše ditšhegofatšo dife?

²¹ Phetho ya go ineela go Jehofa le go kolobetšwa, ke phetho e bohlokwa kudu yeo o ka se tsogego wa itsholela yona. Ke nnete gore ge o e dirile o tlo swanelwa ke go ikgafa. Eupša na o tla itshola? Le gatee. Mathata le ge e le afe ao o ka lebeletšanago le ona lefaseng le, ke a ‘nakwana gomme a bohwefo.’ (2 Bakor. 4:17) Eupša kolobetšo e tla go thuša gore o phele gabotse gona bjale le go tlo hwetša ‘bophelo bja kgonthe’ nakong e tlago. (1 Tim. 6:19) Hle rapela e bile o naganišiše ka gore o tla araba bjang potšišo e rego, “Na ke swanelega go kolobetšwa?”