Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 9

Bana Babo Rena ba Bafsa—Le ka Dira Eng Gore ba Bangwe ba le Tshepe?

Bana Babo Rena ba Bafsa—Le ka Dira Eng Gore ba Bangwe ba le Tshepe?

“O na le sehlopha sa gago sa bafsa bao ba etšago marothodi a phoka ya masa.”—PS. 110:3.

KOPELO 39 Itirele Leina le Lebotse go Modimo

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Ke’ng seo bana babo rena ba bafsa ba nago le sona?

BANA BABO RENA ba bafsa, le na le mo gontši mo le ka go dirago ka phuthegong. Ba bantši ba lena le na le matla le mafolofolo. (Die. 20:29) Le šoma ka thata gore le thuše bana babo lena le dikgaetšedi. Le ka ba le fela pelo ya gore le tle le kgethwe go tlo ba bahlanka ba bodiredi. Eupša ka dinako tše dingwe le ka ba le ikwa eka ba bangwe ba le bona le sa le ba banyenyane, goba le se na phihlelo gore le ka dira mediro e bohlokwa ka phuthegong. Le ge le sa le ba banyenyane, go na le dilo tšeo le ka di dirago gona bjale e le gore ka phuthegong ba le tshepe le go le hlompha.

2. Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

2 Sehlogong se re tlo ithuta ka bophelo bja Kgoši Dafida. Re tlo ithuta le ka dikgoši tše pedi tša Juda e lego Asa le Jehoshafate. Re tlo bona gore ke mathata afe ao banna ba ba bararo ba ilego ba kopana le ona, le gore ke eng seo ba ilego ba se dira gore ba a rarolle. Le gona re tlo bona gore bana babo rena ba bafsa ba ka ithuta eng mehlaleng yeo.

ITHUTE GO KGOŠI DAFIDA

3. Ke tsela efe e nngwe yeo bana babo rena ba bafsa ba ka thušago bao ba godilego ka phuthegong?

3 Ge Dafida e be e sa le mofsa, o ile a ithuta dilo tšeo batho ba bangwe ba bego ba bona di le bohlokwa. Go molaleng gore o be a na le segwera se sebotse le Modimo, le gona o ile a šoma ka thata gore e be seopedi seo se nago le bokgoni gomme a diriša seo go hola Saulo yo e bego e le kgoši yeo e kgethilwego ke Modimo. (1 Sam. 16:16, 23) Lena bana babo rena ba bafsa, na go na le dilo tše dibotse tšeo le ka di dirago gore le hole ba bangwe ka phuthegong? Ee, di gona. Ka mohlala, le ka ba le lemogile ka tsela yeo batho ba bagolo ba thabago ka gona ge ba bontšhwa tsela yeo ba ka dirišago dithabolete goba difouno tša bona go ithuta Beibele le ge ba le dibokeng. Ka ge le tseba thekinolotši, le tlo kgona go hola bana babo rena bao ba godilego.

Dafida o be a tshepega e bile a šoma ka thata go hlokomela dinku tša tatagwe. O ile a di šireletša ge di be di hlaselwa ke bere (Bona serapa 4)

4. Go swana le Dafida, ke dika dife tšeo bana babo rena ba bafsa ba swanetšego go ba le tšona? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

4 Ge Dafida e be e sa le mofsa, ka mehla o ile a bontšha gore o be a tshepega. Ka mohlala, o ile a šoma ka thata gore a hlokomele dinku tša tatagwe. Mošomo woo wa go hlokomela dinku o be o le kotsi. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane Dafida ka morago o ile a hlalosetša Kgoši Saulo gore: “Mohlanka wa gago e bile modiši wa mohlape wa dinku tša tatagwe gomme go kile gwa tla tau gwa ba gwa tla le bere moo e nngwe le e nngwe ya tšona e ilego ya tšea nku mohlapeng. Ke moka ka e šala morago ka e itia gomme ka hlakodiša nku molomong wa yona.” (1 Sam. 17:34, 35) Dafida o be a tseba gore o swanetše go hlokomela dinku tšeo, ke ka baka leo a ilego a bontšha sebete go di šireletša. Bana babo rena ba bafsa ba ka ithuta mohlaleng wa Dafida ka gore ba šome ka thata go dira kabelo le ge e le efe yeo ba e filwego.

5. Go ya ka Psalme 25:14, ke selo sefe se bohlokwa kudu seo bana babo rena ba bafsa ba ka se dirago?

5 Ge Dafida e be e sa le mofsa, o be a na le segwera se sebotse kudu le Jehofa. Segwera sa gagwe le Modimo se be se le bohlokwa kudu go feta go ba le sebete goba bokgoni bja gagwe bja go letša harepa. Jehofa e be e le Modimo wa Dafida e bile e le Mogwera wa gagwe yo mogolo kudu. (Bala Psalme 25:14.) Lena bana babo rena ba bafsa, selo se bohlokwa kudu seo le swanetšego go se dira ke go ba le segwera se sebotse le Jehofa. Seo se tla le thuša gore le hwetše ditokelo tše oketšegilego ka phuthegong.

6. Ke dilo dife tšeo batho ba bangwe ba bego ba di nagana ka Dafida?

6 Bothata bjo bongwe bjoo Dafida a bego a na le bjona e be e le gore batho ba bangwe ba be ba nagana gore e sa le yo monyenyane e bile ba ka se kgone go mo tshepa. Ka mohlala, ge Dafida a be a ithaopela go yo lwa le Goliata, Kgoši Saulo o ile a leka go mo ganetša gomme a re: ‘O sa le mošemanyana.’ (1 Sam. 17:31-33) Pejana ga moo, mogolwagwe o be a ile a bolela dilo tše mpe ka yena a re ga a kgone go dira mošomo wa gagwe. (1 Sam. 17:26-30) Eupša Jehofa ga se a ka a bona eka Dafida e sa le mošemanyana goba ga a tshepege. O be a tseba Dafida gabotse. Ka ge Dafida a be a ithekgile ka Mogwera wa gagwe Jehofa gore a mo fe matla, o ile a kgona go fenya Goliata.—1 Sam. 17:45, 48-51.

7. O ithuta’ng go seo se ilego sa diragalela Dafida?

7 O ka ithuta’ng go seo se ilego sa diragalela Dafida? O ka ithuta gore ga se wa swanela go fela pelo. Go ka tšea nako gore batho bao o godilego mahlong a bona ba thome go go lebelela bjalo ka motho yo mogolo. Eupša o ka kgodišega gore Jehofa o kgona go bona seo batho ba bangwe ba sa kgonego go se bona. O go tseba gabotse e bile o tseba gore ke eng seo o ka kgonago go se dira. (1 Sam. 16:7) Tiiša segwera sa gago le Modimo. Dafida o ile a tiiša segwera sa gagwe le Modimo ka go lebelela tlholo ya Jehofa. E bile o ile a naganišiša ka seo tlholo e re rutago sona ka Mmopi. (Ps. 8:3, 4; 139:14; Baroma 1:20) Selo se sengwe gape seo o swanetšego go se dira ke gore o kgopele Jehofa gore a go fe matla. Ka mohlala, na bao o tsenago le bona sekolo ba a go kwera ka ge o le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa? Ge e ba go le bjalo rapela Jehofa gore a go thuše go lebeletšana le bothata bjoo. Diriša keletšo yeo o e hwetšago ka Lentšung la Modimo e lego Beibele le ka dikgatišong le dibidiong tša rena. Nako le nako ge o bona Jehofa a go thuša go rarolla bothata bjo o nago le bjona, o tlo mo tshepa le go feta. Go oketša moo, ge batho ba bangwe ba bona gore o ithekgile ka Jehofa, le bona ba tlo go tshepa.

Bana babo rena ba bafsa ba ka thuša ba bangwe ka ditsela tše dintši (Bona serapa 8 le 9)

8-9. Ke’ng seo se ilego sa thuša Dafida go leta a sa fele pelo go fihla a eba kgoši, gona ke’ng seo bana babo rena ba bafsa ba ka ithutago sona mohlaleng wa gagwe?

8 Nagana ka bothata bjo bongwe bjoo Dafida a ilego a lebeletšana le bjona. Ka morago ga gore Dafida a tlotšwe go ba kgoši, o ile a swanelwa ke go leta mengwaga e mentši pele a ka thoma go buša e le kgoši ya Juda. (1 Sam. 16:13; 2 Sam. 2:3, 4) Mengwageng yeo ka moka, ke’ng seo se ilego sa mo thuša gore a lete ka go se fele pelo? O ile a thušwa ke gore ga se a ka a nyama, eupša o ile a swarega ka mediro e mengwe yeo a bego a ka kgona go e dira. Ka mohlala, ge Dafida a be a tšhabetše nageng ya Bafilisita o ile a diriša nako yeo go lwa le manaba a Baisiraele. Ka go dira bjalo o ile a šireletša mellwane ya naga ya Juda.—1 Sam. 27:1-12.

9 Ke’ng se sengwe gape seo bana babo rena ba bafsa ba ka ithutago sona mohlaleng wo wa Dafida? Ba ka ithuta gore ba swanetše go dira sohle seo ba ka se kgonago go hlankela Jehofa le go thuša bana babo bona. Nagana ka mohlala wa ngwanabo rena Ricardo. * Go tloga ge a be a na le mengwaga e ka bago e 10 o be a nyaka go ba mmulamadibogo wa ka mehla. Eupša bagolo ba ile ba mmotša gore o be a se a tšwa a swanelega. Go e na le gore a nyame goba a fele matla, Ricardo o ile a oketša nako yeo a bego a e fetša a le tšhemong. O re: “Ge ke lebelela morago ke a bona gore ke be ke swanetše go dira tšwelopele. Ke ile ka thoma go boela go batho ka moka bao ba nago le kgahlego e bile ke be ke lokišetša pele ke eya go bona. Ke ile ka ba ka swara thuto ya Beibele la mathomo. Ge ke be ke thoma go tlwaela go ya tšhemong, ke ile ka se sa tšhoga kudu.” Ga bjale Ricardo ke mmulamadibogo wa ka mehla yo a nago le mafolofolo e bile ke mohlanka wa bodiredi.

10. Ke’ng seo Dafida a kilego a se dira pele a ka dira phetho e bohlokwa?

10 Nagana ka se sengwe gape seo se ilego sa diragalela Dafida. Ge Dafida le banna ba gagwe ba be ba le nageng ya Bafilisita, ba ile ba tlogela malapa a bona gore ba yo lwa. Ge banna bao ba sa ile ntweng go ile gwa tla manaba a hlasela magae a bona ke moka a thopa malapa a bona. Dafida a ka ba a ile a nagana gore ka ge e le kgale a elwa dintwa, a ka kgona go phološa gabonolo malapa ao a bego a thopilwe. Go e na le gore a phološe malapa ao, o ile a kgopela Jehofa gore a mo thuše. Moperisita Abiathara o ile a thuša Dafida go botšiša Jehofa gore: “Na nka rakediša bahlasedi ba?” Jehofa o ile a laela Dafida gore a ba rakediše le go mo kgonthišetša gore o be a tla fenya. (1 Sam. 30:7-10) Ke’ng seo o ka ithutago sona tiragalong ye?

Bana babo rena ba bafsa ba swanetše go kgopela dikeletšo go bagolo (Bona serapa 11)

11. Ke’ng seo o swanetšego go se dira pele o dira diphetho?

11 Kgopela keletšo pele o dira diphetho. Boledišana le batswadi ba gago. Le gona o ka hwetša keletšo e botse go bagolo bao ba nago le phihlelo. Jehofa o tshepa banna ba ba kgethilwego, le wena o ka ba tshepa. E bile o ba lebelela e le “dimpho” ka phuthegong. (Baef. 4:8) O ka holwa ke go ekiša tumelo ya bona le go diriša dikeletšo tše bohlale tšeo ba go neago tšona. Ga bjale a re boneng seo re ka ithutago sona go Kgoši Asa.

ITHUTE GO KGOŠI ASA

12. Ke dika dife tšeo Kgoši Asa a bego a na le tšona ge a be a thoma go buša?

12 Ge Kgoši Asa e be e sa le mofsa o be a ikokobeditše e bile a na le sebete. Ka mohlala, ka morago ga gore Abija tatago Asa a hlokofale, Asa o ile a buša legatong la gagwe ke moka a thoma go fediša medingwana ka moka nageng. Le gona, “o ile a botša Bajuda gore ba tsome Jehofa Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, le gore ba phethe molao le ditaelo tša gagwe.” (2 Dikor. 14:1-7) Ka morago ga gore Tsera wa Moethiopia a hlasele naga ya Juda a na le madira a banna ba milione, Asa o ile a kgopela thušo go Jehofa. O ile a re: “Wena Jehofa, ge o thuša batho, ga o na taba gore ke ba bantši le ba matla goba ke ba sego kae le bao ba se nago matla. Hle Jehofa Modimo wa rena, re thuše, ka gobane re ithekgile ka wena.” Mantšu a a Asa a mabotse a be a bontšha gore o be a tloga a kgodišegile gore Jehofa o tlo kgona go mo phološa le go phološa batho ba gagwe. Asa o be a ithekgile ka Tatagwe wa legodimong, le gona “Jehofa [o ile] a fenya Baethiopia.”—2 Dikor. 14:8-12.

13. Ke’ng seo ka morago se ilego sa diragalela Asa, gona ka baka la’ng?

13 Asa o be a tšhogile kudu ge madira a banna ba milione a be a etla go lwa le yena, eupša o ile a a fenya ka gobane o be a ithekgile ka Jehofa. Sa go nyamiša ke gore ge madira a sego kae a be a etla go lwa le yena, ga se a ka a ithekga ka Jehofa. Ge Kgoši Baasha wa Isiraele a be a etla go hlasela Asa, Asa o ile a kgopela thušo go Kgoši ya Siria. Phetho yeo e bile le ditlamorago tše di sa kgahlišego! Jehofa o ile a diriša moporofeta wa gagwe Hanani go botša Asa gore: “Ka baka la ge o ithekgile ka kgoši ya Siria wa se ithekge ka Jehofa Modimo wa gago, ka lona lebaka leo madira a kgoši ya Siria a phonyokgile ka seatleng sa gago.” Go tloga ka yona nako yeo, Asa o ile a dula a welwa ke dintwa. (2 Dikor. 16:7, 9; 1 Dikg. 15:32) O ithuta’ng go seo Asa a ilego a se dira?

14. O ka ithekga ka Jehofa bjang, gona go ya ka Timotheo wa Pele 4:12, ke’ng seo o tlago go ba sona ge e ba o dira bjalo?

14 Dula o ikokobeditše gomme ka mehla o ithekge ka Jehofa. Ge o be o kolobetšwa o bontšhitše gore o na le tumelo le gore o tshepa Jehofa. Le gona Jehofa o ile a thabela go go fa tokelo ya go ba karolo ya lapa la gagwe. Seo o swanetšego go se dira ke go dula o ithekgile ka Jehofa. Go ka bonagala go le bonolo go ithekga ka Jehofa ge o dira diphetho tše dikgolo, eupša na o ithekga ka yena le ge o dira diphetho tše dinyenyane? Go bohlokwa kudu go ithekga ka Jehofa ge o dira diphetho tša go swana le go kgetha boithabišo, mošomo le dilo tšeo o nyakago go di dira bophelong! O se ke wa tshepa bohlale bja gago. Go e na le moo, nyaka melao ya motheo ya Beibele yeo e sepedišanago le maemo a gago ke moka o diriše seo o ithutilego sona. (Die. 3:5, 6) Ge o ka dira bjalo o tlo thabiša Jehofa, le gona batho ba ka phuthegong ya geno ba tlo go tshepa.—Bala 1 Timotheo 4:12.

ITHUTE GO KGOŠI JEHOSHAFATE

15. Go ya ka Dikoronika tša Bobedi 18:1-3 le 19:2, ke diphošo dife tšeo Kgoši Jehoshafate a ilego a di dira?

15 Ke nnete gore go no swana le rena, ga se wa phethagala. Ka baka leo, ka dinako tše dingwe o tlo dira diphošo, eupša seo ga se sa swanela go go thibela go dira sohle seo o ka se kgonago go hlankela Jehofa. Nagana ka mohlala wa Kgoši Jehoshafate. O be a na le dika tše dintši tše dibotse. Go tloga ge a be a thoma go buša “o ile a tsoma Modimo wa botatagwe a ba a sepela ka ditaelo tša gagwe.” Go oketša moo, o ile a laela dikgošana gore di sepele le metse ka moka ya Juda di rute batho ka Jehofa. (2 Dikor. 17:4, 7) Le ge Jehoshafate a be a na le dika tše dibotse, ka dinako tše dingwe o ile a dira diphetho tše mpe. Ka baka la phetho e itšego e mpe yeo Jehoshafate a bego a e dirile, Jehofa o ile a mo nea keletšo a diriša yo mongwe wa bahlanka ba gagwe. (Bala 2 Dikoronika 18:1-3; 19:2.) Ke’ng seo o ithutago sona pegong ye?

Bana babo rena ba bafsa bao ba šomago ka thata ka phuthegong ba feleletša ba tshepega e bile ba ba le botumo bjo bobotse (Bona serapa 16)

16. O ka ithuta’ng phihlelong ya Rajeev?

16 Amogela keletšo o be o e diriše. Mohlomongwe go swana le bafsa ba bangwe, o thatafalelwa ke go etiša pele go hlankela Jehofa bophelong bja gago. O se ke wa nyama. Nagana ka mohlala wa ngwanabo rena wa mofsa e lego Rajeev. Ge a bolela ka mengwaga e fetilego o re: “Ka dinako tše dingwe ke be ke sa tsebe gore ke nyaka go dira eng ka bophelo bja ka. Go no swana le bafsa ba bangwe, ke be ke rata dipapadi kudu go feta go ya dibokeng goba tšhemong.” Rajeev o thušitšwe ke’ng? Mogolo yo mongwe yo a bego a tshwenyegile ka yena o ile a mo nea keletšo. Rajeev o re: “[Mogolo yoo] o nthušitše go bona bohlokwa bja molao wa motheo wo o lego go Timotheo wa Pele 4:8.” Ka boikokobetšo Rajeev o ile a amogela keletšo gomme a thoma go lebelela gore ke’ng seo se swanetšego go tla pele bophelong bja gagwe. O re: “Ke ile ka kgetha go etiša pele go hlankela Modimo.” Mafelelo a seo e bile afe? Rajeev o re: “Mengwaganyana ka morago ga gore ke amogele keletšo yeo, ke ile ka kgethwa gore ke be mohlanka wa bodiredi.”

DIRA GORE JEHOFA A IKGANTŠHE KA WENA

17. Bana babo rena le dikgaetšedi ba ikwa bjang ka bana babo rena ba bafsa bao ba hlankelago Jehofa?

17 Bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong ba thabela go hlankela Jehofa “ka botee” le lena bana babo rena ba bafsa! (Tsef. 3:9) Ba thabela go le bona le šoma ka mafolofolo ge le dira mediro yeo le e neilwego. E bile ba a le tshepa.—1 Joh. 2:14.

18. Go ya ka Diema 27:11, Jehofa o ikwa bjang ka bana babo rena ba bafsa bao ba mo hlankelago?

18 Bana babo rena ba bafsa, le se ke la lebala gore Jehofa o a le rata e bile o a le tshepa. O ile a bolela e sa le pele gore mehleng ya bofelo go be go tla ba le masogana ao a bego a tla ithaopela go mo hlankela. (Ps. 110:1-3) O a tseba gore o a mo rata e bile o nyaka go mo hlankela ka tsela yeo o ka kgonago ka yona. O se ke wa iphelela pelo, e bile o se ke wa felela ba bangwe pelo. Ge o dirile phošo, amogela keletšo le tayo gomme o e lebelele e etšwa go Jehofa. (Baheb. 12:6) Šoma ka thata go dira mediro le ge e le efe yeo o e neilwego. Sa bohlokwa le go feta, dira gore Jehofa a ikgantšhe ka wena dilong ka moka tšeo o di dirago.—Bala Diema 27:11.

KOPELO 135 Kgopelo ya Jehofa: ‘Ngwanaka, Hlalefa’

^ ser. 5 Ge bana babo rena ba bafsa ba tiiša segwera sa bona le Jehofa, seo se dira gore ba nyake go mo hlankela ka mo go oketšegilego. E le gore ba swanelege go ba bahlanka ba bodiredi, ba swanetše go šoma ka thata e le gore phuthego e dule e ba hlompha. Ke’ng seo ba swanetšego go se dira?

^ ser. 9 Maina a mangwe ao a dirišitšwego mo ga se a nnete.