1-2. Ke ka baka la’ng o se wa swanela go nyama ge e ba o se wa tšwa o swanelega go kolobetšwa? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

 GE E BA o nyaka go kolobetšwa, gona o ipeetše selo sa bohlokwa seo o nyakago go se dira. Na o ikwa o swanelega go kolobetšwa gona bjale? Ge e ba go le bjalo e bile bagolo le bona ba bona o swanelega, gona o se ke wa senya nako. Ge o ka kolobetšwa o tlo thabela bophelo ge o dutše o hlankela Jehofa.

² Na go na le motho yo a ilego a go botša gore o swanetše go dira diphetogo pele o ka kolobetšwa? Goba na wena ka bowena o bone gore o swanetše go dira diphetogo? Ge e ba go le bjalo, o se ke wa nyama. O ka dira diphetogo gore o feleletše o kolobeditšwe, go sa šetšwe gore o yo mogolo goba o yo monyenyane.

3. Ke’ng seo monna wa Moethiopia a se botšišitšego Filipi, gona seo se dira gore re ipotšiše’ng? (Dit. 8:36, 38)

³ Bala Ditiro 8:36, 38. Mohlokomedi wa ka mošate wa Ethiopia o ile a botšiša Filipi gore: “Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?” Monna yoo wa Moethiopia o be a kganyoga go kolobetšwa. Eupša potšišo ke gore, na o be a swanelega?

4. Monna wa Moethiopia o bontšhitše bjang gore o be a ikemišeditše go tšwela pele a ithuta?

⁴ Monna wa Moethiopia “o be a ile Jerusalema go yo rapela.” (Dit. 8:27) Ka gona, o swanetše go ba a be a sokologetše bodumeding bja Sejuda. O be a ithutile ka Jehofa ka Mangwalong a Makgethwa a Seheberu. Eupša o be a sa nyaka go ithuta ka mo go oketšegilego. Bjale ge Filipi a kopana le monna  yoo tseleng, o be a dira’ng? O be a bala lengwalo la go phuthwa la moporofeta Jesaya. (Dit. 8:28) O be a ithuta dilo tšeo di tseneletšego tša ka Beibeleng. Monna yo o be a sa kgotsofatšwe ke go no bala dilo tšeo di tlwaelegilego ka mangwalong eupša o be a nyaka go tšwela pele a ithuta.

5. Monna wa Moethiopia o ile a diriša bjang seo a ithutilego sona?

⁵ Monna yo e be e le mohlankedi yo a nago le maemo a godimo, a šomela Kgošigadi Kandase wa Ethiopia, e bile “a okametše matlotlo a gagwe ka moka.” (Dit. 8:27) Ka gona, e swanetše go ba e be e le monna yo a dulago a swaregile e bile a na le maikarabelo a mantši. Eupša o ile a ipha nako ya go rapela Jehofa. O be a sa kgotsofalele go no ithuta therešo, eupša o be a diriša seo a bego a ithuta sona. Ka gona o ile a tšea leeto la go tloga Ethiopia e le gore a kgone go yo rapela Jehofa tempeleng kua Jerusalema. Leeto leo le ka ba le tšere nako e telele e bile go hlokega le gore a diriše dilo tša gagwe tše dintši. Eupša monna yoo o ile a dira seo a ka se kgonago gore a ye a rapele Jehofa.

6-7. Lerato leo monna wa Moethiopia a bego a rata Jehofa ka lona le ile la tšwela pele le gola bjang?

⁶ Filipi o rutile monna wa Moethiopia ditherešo tše bohlokwa tšeo a bego a sa di tsebe, go akaretša le gore Jesu e be e le Mesia. (Dit. 8:34, 35) Monna yoo o be a thabišitšwe ke seo Jesu a mo diretšego sona. O ile a dira’ng ka morago ga moo? O be a ka no tšwela pele ka maemo a gagwe a go ba monna yo a hlomphegago yo a sokologetšego bodumeding bja Sejuda. Go e na le moo o ile a thoma go rata Jehofa le Morwa wa gagwe kudu. O ile a dira phetho e bohlokwa kudu ya gore a kolobetšwe le go ba molatedi wa Jesu Kriste. Filipi o ile a bona gore monna yoo o a swanelega, ke moka a mo kolobetša.

⁷ Ge e ba o ka ekiša mohlala wa monna yoo wa Moethiopia le wena o ka itokišeletša go kolobetšwa. E bile o tlo kgona go ipotšiša o kgodišegile gore, “Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?” A re boneng gore o ka ekiša monna wa Moethiopia bjang. O be a dula a ithuta, a diriša seo a ithutago sona, e bile tsela yeo a bego a tšwela pele a rata Modimo ka yona e be e gola.

8. Go ya ka Johane 17:3, o swanetše go dira’ng?

⁸ Bala Johane 17:3. Na mantšu a a Jesu a dira gore o nyake go ithuta Beibele? Mantšu a a thušitše ba bantši ba rena. Na mantšu a a re botša le gore re tšwele pele re ithuta? Ee. Re tla dula re nyaka go ‘tseba Modimo a nnoši wa therešo.’ (Mmo. 3:11) Re tlo ithuta ka yena go ya go ile. Ge re dutše re ithuta  ka Jehofa, re tlo batamela kgauswi kudu le yena.—Ps. 73:28.

9. Re swanetše go dira’ng ka morago ga go ithuta dithuto tša motheo tša Beibele?

⁹ Ge re thoma go ithuta ka Jehofa re thoma pele ka dithuto tša motheo tša Beibele. Lengwalong leo moapostola Paulo a le ngwaletšego Baheberu, o hlalositše dithuto tše e le “dijo tša motheo.” O be a sa nyenyefatše “thutatumelo ya pele.” Eupša o be a e bapiša le maswi ao a fepago ngwana. (Baheb. 5:12; 6:1) Le gona o ile a kgothaletša Bakriste ka moka gore ba tšwele pele ba ithuta le ka ditherešo tšeo di tseneletšego tša ka Lentšung la Modimo. Na o kganyoga go ithuta dithuto tše di tseneletšego tša Beibele? Na o ikemišeditše go tšwela pele o gola le go ithuta ka Jehofa le merero ya gagwe?

10. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba ka thatafalelwa ke go ithuta?

¹⁰ Ba bantši ba rena re thatafalelwa ke go ithuta. Wena o ikwa bjang ka go ithuta? Na ge o be o le sekolong o be o ithuta go bala gabotse? Na o be o thabela go ithuta e bile o holega? Goba na o phethile ka gore ge o ithuta dipuku ga o holege? Goba o ile wa phetha ka gore o palelwa ke go bala dipuku? Ge e ba go le bjalo, gona ga o noši. Jehofa a ka go thuša. O phethagetše e bile ke morutiši yo mokaonekaone.

11. Jehofa o bontšha bjang gore ke ‘Mohlahli yo Mogolo?’

¹¹ Jehofa o ipitša ‘Mohlahli wa gago yo Mogolo.’ (Jes. 30:20, 21) Ga a fele pelo, o botho e bile ke Morutiši yo a kwešišago. O lebelela dilo tše dibotse go bao a ba rutago. (Ps. 130:3) Le gona ga se a letela gore re dire dilo tšeo re ka palelwago ke go di dira. O re neile mpho e botse kudu e lego monagano. (Ps. 139:14) Ke ga tlhago gore re nyake go ithuta. Mmopi wa rena o nyaka gore re ithute go ya go ile e bile re thabele go dira seo. Ka gona, go bohlokwa gore re ‘hlagolele kganyogo’ ya go nyaka go ithuta ditherešo tša Beibele gona bjale. (1 Pet. 2:2) Ipeele dilo tšeo o ka kgonago go di fihlelela gomme o diriše lenaneo la gago la go bala Beibele. (Josh. 1:8) Jehofa o tla go thuša gore o thabele go bala le go dula o ithuta ka yena ka mehla.

12. Ke ka baka la’ng re swanetše go ithuta ka Jesu ge re dira thuto ya motho ka noši?

¹² Dula o naganišiša ka bophelo bja Jesu le bodiredi bja gagwe. Ge re dula re latela dikgato tša Jesu kgauswi, re tlo kgona go hlankela Jehofa, kudukudu dinakong tše tše thata. (1 Pet. 2:21) Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba tlo kopana le mathata. (Luka 14:27, 28) Eupša o be a kgodišegile gore balatedi ba gagwe ba tlo kgona go dula ba botegela Jehofa go no swana le ge yena a dirile. (Joh. 16:33) Ithute ka dilo tšeo di diregilego bophelong bja Jesu gomme o ipeele dipakane tša gore o mo ekiše bophelong bja gago.

13. Ke’ng seo o swanetšego go dula o se kgopela Jehofa, gona ka baka la’ng?

¹³ Go ba le tsebo feela ga se gwa lekana. Morero wa yona ke gore o ithute ka mo go oketšegilego ka Jehofa, le go go thuša go ba le dika tša go swana le lerato le tumelo go yena. (1 Bakor. 8:1-3) Ge o dutše o ithuta, kgopela Jehofa gore a go nee tumelo e oketšegilego. (Luka 17:5) O araba dithapelo tše bjalo. Go ba le tumelo e tiilego yeo e theilwego tsebong e nepagetšego ka Modimo wa rena, go tla go thuša gore o dire tšwelopele.—Jak. 2:26.

14. Moapostola Petro o ile a bontšha bjang bohlokwa bja go diriša seo re ithutago sona? (Bona seswanetšho.)

¹⁴ Moapostola Petro o ile a bolela kamoo go  lego bohlokwa ka gona gore balatedi ba Kriste ba dule ba diriša seo ba ithutago sona. O ile a tsopola pego ya Beibele yeo e bolelago ka Noa. Jehofa o ile a botša Noa gore o be a tlo fediša batho ba babe ba mehleng ya gagwe ka meetsefula. Noa le lapa la gagwe ba be ba ka se phološwe ke go no tseba feela gore Meetsefula a a tla. Gopola gore Petro o be a bolela ka nako ya pele Meetsefula a etla “ge areka e be e agwa.” (1 Pet. 3:20) Noa le lapa la gagwe ba ile ba diriša seo Modimo a ilego a ba ruta sona ka gore ba age areka, e lego sekepe se segolo. (Baheb. 11:7) Ka gona Petro o ile a bapiša seo Noa a ilego a se dira le kolobetšo ka go ngwala gore: “Seo se sepedišanago le se le sona bjale se a le phološa, e lego kolobetšo.” (1 Pet. 3:21) Ka mo go swanago, re ka bapiša mošomo wo o o dirago gona bjale wa go itokišeletša go ya kolobetšong le mošomo wo Noa le lapa la gagwe ba o dirilego ka mengwaga e mentši wa go aga areka. O swanetše go dira’ng e le gore o itokišeletše go kolobetšwa?

15. Re ka bontšha bjang gore re itshola go tšwa pelong?

¹⁵ E nngwe ya dilo tša mathomo tšeo re swanetšego go di dira ke go itshola go tšwa pelong ka baka la dibe tšeo re di dirilego. (Dit. 2:37, 38) Go itshola go tšwa pelong go tlo re thuša gore re dire diphetogo tše dikgolo. Na o šetše o tlogetše go dira dilo tšeo di sa kgahlišego Jehofa tša go swana le go phela bophelo bjo bo gobogilego, go kgoga le go bolela dilo tšeo di ka kwešago batho ba bangwe bohloko? (1 Bakor. 6:9, 10; 2 Bakor. 7:1; Baef. 4:29) Ge e ba o se wa tšwa o dira bjalo, tšwela pele o leka go dira diphetogo. Boledišana le motho yo o ithutago le yena Beibele goba o kgopele bagolo ba phuthego gore ba go thuše le go go hlahla. Ge e ba o sa le yo monyenyane gomme o dula ka gae, dula o kgopela batswadi ba gago gore ba go thuše go tlogela dilo tšeo di ka go šitišago go kolobetšwa.

16. Go hlankela Jehofa ka mehla go akaretša’ng?

¹⁶ Go bohlokwa gore o dire le dilo tša moya. Seo se akaretša go ba gona dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo. (Baheb. 10:24, 25) Ge o swanelega go ya tšhemong, kgonthišetša gore o ba gona ka mehla. Ge o tšea karolo  modirong wa go bolela ditaba tše dibotse ka mehla o tlo kgona go o thabela. (2 Tim. 4:5) Ge e ba o sa le yo monyenyane e bile o dula ka gae, ipotšiše gore: ‘Na batswadi ba ka ba dula ba nkgopotša gore ke ye dibokeng goba ke ye tšhemong? Goba na ke dira seo ka bonna?’ Ge o dira dilo tšeo o tlo bontšha gore o na le tumelo, o rata Jehofa Modimo e bile o a mo leboga. Dilo tše ke “mediro ya boineelo go Modimo” e lego dimpho tšeo o di neago Jehofa. (2 Pet. 3:11; Baheb. 13:15) Dimpho ka moka tšeo re di neago Jehofa ntle le go gapeletšwa di kgahla Modimo wa rena. (Bapiša le 2 Bakorinthe 9:7.) Re dira dilo tše ka moka ka gobane re rata go nea Jehofa dilo tše di kaonekaone.

17-18. Ke seka sefe se bohlokwa seo se ka go thušago gore o swanelege go kolobetšwa, gona ka baka la’ng? (Diema 3:3-6)

¹⁷ Ge o dutše o dira diphetogo e le gore o swanelege go kolobetšwa, o tlo kopana le mathata. Batho ba bangwe ba ka go kwera ka baka la tumelo ya gago, ba go ganetša goba ba go tlaiša. (2 Tim. 3:12) Mohlomongwe o leka go tlogela mokgwa o itšego o mobe eupša o no fela o boela morago o o dira. Goba mohlomongwe o fela pelo le go tenega ka gobane selo seo o nyakago go se dira se bonagala se ka se kgonege. O ka thušwa ke’ng gore o kgotlelele? Ke seka se se bohlokwa, e lego go rata Jehofa.

¹⁸ Go rata Jehofa ke seka se bohlokwa kudu seo o ka bago le sona. (Bala Diema 3:3-6.) Go rata Modimo ka pelo ka moka go ka go thuša gore o kgotlelele mathata ao o kopanago le ona. Gantši Beibele e re botša gore Jehofa o bontšha bahlanka ba gagwe botho. Se se re bontšha gore a ka se tsoge a ba lahlile. (Ps. 100:5) O bopilwe ka seswantšho sa Modimo. (Gen. 1:26) O ka ekiša bjang Jehofa ka go bontšha batho lerato?

19. O ka bontšha bjang gore o leboga Jehofa go tšwa pelong ka baka la dilo ka moka tšeo a go diretšego tšona? (Bagalatia 2:20)

¹⁹ Thoma ka go leboga. (1 Bathes. 5:18) Letšatši le lengwe le le lengwe ipotšiše gore, ‘Jehofa o mpontšhitše bjang gore o a nthata?’ Ke moka ge o rapela o kgonthišetše gore o leboga dilo ka moka tšeo Jehofa a go diretšego tšona. Dilo ka moka tšeo Jehofa a go direlago tšona o di dira ka gobane a go rata. Moapostola Paulo le yena o ile a lemoga gore Jehofa o a mo rata. (Bala Bagalatia 2:20.)  Ipotšiše gore, ‘Na le nna ke nyaka go bontšha Jehofa gore ke a mo rata?’ Go rata Jehofa go tlo go thuša go kgona go ganetša diteko le go kgona go kgotlelela mathata. Go tlo go thuša le gore o hlankele Jehofa ka mehla le go mmontšha gore o a mo rata letšatši le letšatši.

20. O swanetše go dira’ng gore o ineele go Jehofa, gona phetho ye e bohlokwa gakaaka’ng?

²⁰ Ge nako e dutše e eya, go rata Jehofa go tlo go dira gore o rapele thapelo e bohlokwa. O tlo ineela go Modimo. Gopola gore ka morago ga gore o ineele go Jehofa o tlo ba le kholofelo ye e bohlokwa: Go ba wa gagwe ka mo go sa felego. Ge o ineela go Jehofa, o mo tshepiša gore o tlo mo hlankela ge dilo di sepela gabotse le ge o na le mathata. Go ka se sa hlokagala gore o ineele gape. Ge re ineela go Modimo re dira phetho e bohlokwa kudu. Gopola gore o tlo dira diphetho tše dintši kudu bophelong, tše dingwe tša tšona e tlo ba tše dibotse eupša ga go na ya go phala go ineela go Jehofa. (Ps. 50:14) Sathane o tlo leka go dira gore o se sa rata Jehofa le go mmotegela. O se ke wa mo dumelela a go fenya! (Jobo 27:5) Go rata Jehofa go tlo go thuša gore o phele ka go dumelelana le seo o mo tshepišitšego sona, e lego go mo hlankela ka mo go sa felego le gore o gwerane le yena.

21. Ke ka baka la’ng re ka re go kolobetšwa ga se mogato wa mafelelo?

²¹ Ka morago ga gore o ineele go Jehofa, botša bagolo ba puthego ya geno gore o nyaka go kolobetšwa. Dula o gopola gore go kolobetšwa ga se mogato wa mafelelo. Ge o kolobetšwa o tlo hlankela Jehofa bophelo bja gago ka moka. Ka gona, tiiša segwera sa gago le Jehofa gona bjale. Ipeele dilo tšeo o nyakago go di dira gore o tiiše segwera sa gago le Jehofa letšatši le letšatši. Go dira bjalo go tla go dira gore o nyake go kolobetšwa. Letšatši leo e tla ba le le kgahlišago kudu. Eupša ao e no ba mathomomayo. Anke tsela yeo o ratago Jehofa le Morwa wa gagwe ka yona e tšwele pele e gola go ya go ile.