1, 2. (a) Ke ka baka la’ng bafsa ba Bakriste ba fenya Sathane le batemona ba gagwe? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.) (b) Re tlo bolela ka’ng sehlogong se?

MOAPOSTOLA PAULO o swantšha bophelo bja Bakriste le mašole ao a lego ntweng. Eupša rena ga re lwe le batho, re lwa le Sathane le batemona ba gagwe. Sathane le batemona ba gagwe ke mašole ao a nago le bokgoni e bile ba tseba ntwa. Ka gona go ka bonagala eka re ka se fenye ntweng ye, kudukudu bafsa ba Bakriste. Na bafsa ba Bakriste ba ka kgona go fenya manaba a a matla? Ee, ba ka kgona, e bile ba a a fenya! Ke ka baka la’ng ba kgona go a fenya? Ka gobane ba “hwetša matla Moreneng.” Eupša ga se seo feela, ba itlhametše ntwa. Go swana le mašole ao a tlwaeditšwego gabotse, ba apere “ditlhamo tše di feletšego tše di tšwago go Modimo.”​—Bala Baefeso 6:10-12.

² Ge Paulo a be a diriša papišo ye, mohlomongwe o be a naganne ka ditlhamo tšeo di bego di aparwa ke mašole a Baroma. (Dit. 28:16) Anke re boneng gore ke ka baka la eng papišo ye e le e swanetšego. Ge re dutše re dira bjalo, ekwa seo bafsa ba bangwe ba se bolelago ka ditlhohlo tšeo ba di hwetšago le mehola yeo ba e hwetšago ge ba apere tlhamo e nngwe le e nngwe ya moya.

3, 4. Therešo yeo re e hwetšago ka Beibeleng e swana bjang le lepanta la lešole la Moroma?

³ Bala Baefeso 6:14. Lepanta la lešole la Moroma le be le na le dikgapetlana tša tšhipi tšeo di bego di šireletša letheka la lešole. Lepanta leo le be le dirilwe ka tsela yeo e lego gore le tla thuša lešole gore le se imelwe ke sephemelasefega. Le gona mapanta a mangwe a be a na le mekotlana e tiilego yeo e bego e dirišetšwa go swara tšhoša le thipa. Ge lešole le itlemeletše ka lepanta leo, le be le ka ya ntweng le sa tšhabe selo.

⁴ Ka mo go swanago, ditherešo tšeo re ithutago tšona ka Lentšung la Modimo di re šireletša dithutong tša maaka tšeo di rutwago madumeding a mangwe. (Joh. 8:31, 32; 1 Joh. 4:1) Le gona ge re tšwela pele re rata ditherešo tša Modimo, go ba bonolo gore re kgone go rwala “sephemelasefega” sa rena, ke gore, go phela ka melao ya go loka ya Modimo. (Ps. 111:7, 8; 1 Joh. 5:3) Go oketša moo, ge re kwešiša gabotse ditherešo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo, re ka kgona go ikemela le go di emelela go baganetši.​—1 Pet. 3:15.

5. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re bolela nnete?

⁵ Ge re itlemile letheka gabotse ka therešo ya Beibele, re tlo rata go phela ka go dumelelana le yona le go bolela therešo ka dinako tšohle. Ka baka la’ng re se ra swanela go bolela maaka? Ka gobane maaka ke sebetša se kotsi seo Sathane a se dirišago ka bokgoni. Maaka a gobatša bao ba a bolelago le bao ba a dumelago. (Joh. 8:44) Ka gona gaešita le ge re se ra phethagala, re leka ka thata gore re se bolele maaka. (Baef. 4:25) Eupša seo ga se bonolo. Ka mohlala, Abigail, yo a nago le mengwaga e 18 o re: “Ka dinako tše dingwe go bolela nnete go ka bonagala go sa hlokagale, kudukudu ge go bolela maaka go ka go ntšha mathateng.” Eupša ke ka baka la’ng Abigail a dula a leka ka thata go bolela nnete? O re: “Ge ke bolela nnete, ke ba le letswalo le le hlwekilego pele ga Jehofa. Le gona batswadi ba ka le bagwera ba ka ba a tseba gore ba ka ntshepa.” Victoria, yo a nago le mengwaga e 23, o re: “Ge o bolela nnete le ge o emela ditumelo tša gago, bomphenyašilo ba ka go tlaiša. Eupša go bolela nnete go na le mehola e latelago: O thoma go ikholofela, o kwa o le kgauswi le Jehofa, le gona batho bao ba go ratago ba thoma go go hlompha.” Ruri go bohlokwa gore o dule o ‘tlemile letheka la gago ka lepanta la therešo.’

6, 7. Ke ka baka la’ng toko e swantšhwa le sephemelasefega?

⁶ Lešole la Moroma la lekgolong la pele la mengwaga le be le apara mohuta o mongwe wa sephemelasefega seo se bego se na le mapantana a tšhipi ao a bego a hlatlagane. Mapantana ao a be a kobja gore a lekane sefega sa lešole gomme a be a bofelelwa ka lepanta la mokgopa leo le tsenywago ka dihukung tša tšhipi. Go be go dirišwa mapantana a mantši a tšhipi go šireletša sefega le magetla a lešole. Sephemelasefega sa mohuta wo se be se dira gore lešole le se kgone go itšhikinya go fihla bokgoleng bjo itšego, le gona lešole le be le swanetše gore le dule le lebelela gore ditšhipi tšeo di sa dutše gabotse. Eupša sephemelasefega seo se be se šireletša pelo ya lona le ditho tše dingwe gore di se hlabje ke lerumo.

⁷ Melao ya go loka ya Jehofa, yeo e šireletšago dipelo tša rena, goba motho yo re lego yena ka gare, e ka swantšhwa le sephemelasefega. (Die. 4:23) Go no swana le ge lešole le tla diriša sephemelasefega sa go tia go e na le go diriša sa go se tie, le rena re swanetše go phela ka melao ya Jehofa ya go loka go e na le go phela ka melao ya rena. Ga re bohlale kudu moo re ka kgonago go šireletša dipelo tša rena. (Die. 3:5, 6) Ke ka baka leo re swanetšego go dula re hlahloba “sephemelasefega” sa rena sa seswantšhetšo go bona ge e ba se sa dutše se šireleditše dipelo tša rena.

8. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go phela ka melao ya Jehofa?

⁸ Na ka dinako tše dingwe o kwa eka melao ya  Jehofa ya go loka e a go imela goba e go thibela go ba le tokologo yeo o e nyakago? Daniel, yo a nago le mengwaga e 21, o re: “Barutiši ba ka le barutwana bao ke bego ke tsena le bona ka klaseng ba be ba dula ba nkwera ka gobane ke phela ka melao ya Beibele. Ke ile ka gateletšega ka nakwana le go se sa ikholofela.” Daniel o ile a thušwa ke’ng? O re: “Mafelelong ke ile ka bona mehola ya go phela ka melao ya Jehofa. Ba bangwe ba barutwana bao ke bego ke ba tlwaetše ba ile ba thoma go diriša dihlaretagi goba diokobatši; ba bangwe ba ile ba tlogela sekolo. Go be go nyamiša kudu go bona kamoo maphelo a bona a ilego a feleletša ka gona. Ka nnete Jehofa o a re šireletša.” Madison, yo a nago le mengwaga e 15, o re: “Go boima gore ke dule ke phela ka melao ya Jehofa le go se dire dilo tšeo dithaka tša ka di naganago gore di a thabiša goba di monate.” Madison o thušwa ke’ng? O re: “Ke dula ke ikgopotša gore ke bitšwa ka leina la Jehofa le gore Sathane o diriša diteko go nkweša bohloko. Ge ke fenya teko, ke ikwa ke thabile.”

9-11. (a) Ke diramphašane dife tša seswantšhetšo tša ntwa tšeo Bakriste ba di rwalago? (b) Ke’ng seo se tla re thušago gore re se tšhabe selo ge re bolela ditaba tše dibotse?

⁹ Bala Baefeso 6:15. Lešole la Moroma le be le ka se ye ntweng le se la rwala diramphašane tša ntwa. Diramphašane tšeo di be di tiile ka gobane di be di dirilwe ka mokgopa. Le gona ka ge diramphašane tšeo di be di le sepetša gabotse, di be di dira gore lešole le sepele le lokologile le sa tšhoge gore le ka thelela.

¹⁰ Gaešita le ge diramphašane tša ntwa tšeo mašole a Baroma a bego a di rwala di be di a thuša gore a fenye ntweng, diramphašane tša ntwa tša seswantšhetšo tšeo re di rwalago lehono, di re thuša gore re iše molaetša wa khutšo bathong. (Jes. 52:7; Baroma 10:15) Gaešita le ge re di rwala, go nyakega sebete gore re bolele ka molaetša wa Modimo ge sebaka se bulega. Lesogana leo le nago le mengwaga e 20 leo le bitšwago Bo, le re: “Ke be ke tšhošwa ke go botša bao ke tsenago le bona ka klaseng molaetša wa Modimo. Ke nagana gore ke be ke lewa ke dihlong. Ge ke lebelela morago, ga ke tsebe gore ke ka baka la’ng ke be ke lewa ke dihlong. Ga bjale ke thabišwa ke gore ke kgona go botša dithaka tša ka ka molaetša wa Beibele.”

¹¹ Bafsa ba bantši ba hweditše gore ge ba lokišeditše gabotse go yo bolela ditaba tše dibotse, ba ikwa ba lokologa. O ka lokišetša gabotse bjang? Julia, yo a nago le mengwaga e 16, o re: “Ke bea dikgatišo ka pekeng ya ka ya sekolo gomme ge ke le sekolong ke theetša seo barutwana bao ke tsenago le bona ka klaseng ba se bolelago le seo ba se dumelago. Ke moka ke thoma go nagana ka seo se tlago go ba thuša. Ge ke lokišeditše gabotse, ke kgona go ba botša seo se tlago go ba hola.” Makenzie, yo a nago le mengwaga e 23, o re: “Ge e ba o le botho e bile o le motheetši yo botse, o tlo kgona go tseba mathata ao dithaka tša gago di nago le wona. Ke kgonthišetša gore ke bala dikgatišo ka moka le dilo tše dingwe tšeo di bolelago ka bafsa. Ge ke dira bjalo, ke kgona go lebiša dithaka tša ka ka Beibeleng goba go jw.org gore di bale seo se tlago go di hola.” Go etša ge bafsa ba bolela, ge o lokišeditše gabotse go bolela ditaba tše dibotse, go swana le ge o rwele diramphašane tša ntwa tšeo di go lekanago gabotse.

12, 13. E mengwe ya ‘mesebe e tukago’ yeo Sathane a e dirišago ke e efe?

¹² Bala Baefeso 6:16. “Kotse e kgolo” yeo lešole la Moroma le bego le e swara e be e le ka sebopego sa khutlonne gomme e be e le šireletša go tloga magetleng go fihla matolong. Kotse ye e be e šireletša lešole gore le se hlabje ke ditšhoša, marumo le mesebe ge le le ntweng.

¹³ E mengwe ya ‘mesebe e tukago’ yeo Sathane a ka go hlabago ka yona ke go go botša maaka ka  Jehofa. A ka go fora ka gore Jehofa ga a na taba le wena e bile ga go na motho yo a go ratago. Ida, yo a nago le mengwaga e 19, o tshwenywa ke maikwelo a go ikwa a se bohlokwa. O re: “Ke dula ke ikwa eka Jehofa ga a kgauswi le nna e bile ga a nyake go ba Mogwera wa ka.” Ida o thušwa ke’ng go lebeletšana le bothata bjo? O re: “Go ya dibokeng go matlafatša tumelo ya ka kudu. Mathomong ge ke be ke le dibokeng ke be ke no dula feela ke sa arabe, ke nagana gore ga go na motho yo a ka nyakago go kwa seo nka se bolelago. Eupša gona bjale, ke lokišetša diboka gomme ke leka go araba gabedi goba gararo. Go boima eupša ka morago ga gore ke arabe ke ikwa ke thabile. Le gona bana babo rena le dikgaetšedi ba nkgothatša kudu. Ka mehla ge ke etšwa dibokeng ke boa ke tseba gore Jehofa o a nthata.”

14. Phihlelo ya Ida e re ruta ntlha efe ya bohlokwa?

¹⁴ Phihlelo ya Ida e re ruta ntlha ye e bohlokwa: Kotse yeo e bego e newa lešole, bogolo bja yona bo be sa fetoge, eupša bogolo bja kotse ya rena ya tumelo bo ka fetoga, bo ka gola goba bja fokotšega. Seo se ithekgile ka rena. (Mat. 14:31; 2 Bathes. 1:3) Ruri go bohlokwa gore re tiiše tumelo ya rena!

15, 16. Kholofelo e swana bjang le kefa?

¹⁵ Bala Baefeso 6:17. Lešole la Moroma le be le apara kefa gore le šireletše hlogo, molala le sefahlego. Dikefa tše dingwe di be di na le mokgoko gore mašole a kgone go di swara ka matsogo.

¹⁶ Go no swana le ge kefa e be e šireletša bjoko bja lešole, “kholofelo ya [rena ya] phološo” e šireletša menagano ya rena. (1 Bathes. 5:8; Die. 3: 21) Kholofelo e re thuša gore re dule re naganne ka dilo tšeo Modimo a re holofeditšego tšona, e bile e re thuša gore re se nyamišwe ke mathata a rena. (Ps. 27:1, 14; Dit. 24:15) Eupša ge e ba re nyaka gore “kefa” ya rena e re šireletše, re swanetše go e rwala hlogong, e sego go e swara ka letsogo.

17, 18. (a) Sathane a ka re dira bjang gore re role kefa ya rena? (b) Re ka bontšha bjang gore ga se ra forwa ke maaka a Sathane?

¹⁷ Sathane a ka re dira bjang gore re role kefa ya rena? Nagana ka tsela yeo Sathane a ilego a leka Jesu ka yona. Sathane o be a tseba gore Jesu o be a tlo buša batho ka moka. Eupša Jesu o be a tla swanelwa ke go leta go fihlela Jehofa a mmea sedulong sa bogoši. Le gona pele a ka dula sedulong seo, o be a tla swanelwa ke go tlaišega le go hwa. Ka gona Sathane o ile tshepiša Jesu gore a ka buša kapejana go e na le go leta. Sathane o ile a botša Jesu gore ge a ka dira tiro e tee feela ya borapedi, a ka mo fa mebušo ka moka ka yona nako yeo. (Luka 4:5-7) Ka mo go swanago, Sathane o a tseba gore Jehofa o re holofeditše dilo tše dibotse lefaseng le lefsa. Eupša pele re ka di hwetša re tlo swanelwa ke go leta, le gona re ka swanelwa ke go tlaišega pele, ge re dutše re sa letile. Ka gona, Sathane o re gona bjale re ka ipshina ka bophelo bja go swana le bjoo Modimo a re tshepišitšego bjona. O nyaka gore re etiše pele bophelo bja manobonobo gomme Mmušo wa Modimo o tle ka morago.​—Mat. 6:31-33.

¹⁸ Bafsa ba bantši ba Bakriste ga se ba ka ba forwa ke Sathane. Ka mohlala, Kiana yo a nago le mengwaga e 20, o re: “Ke a tseba gore Mmušo wa Modimo ke wona feela woo o tlago go fediša mathata a rena.” Kholofelo ye yeo e tiilego e ama bjang tsela yeo Kiana a naganago ka yona le go dira dilo ka yona? O re: “Kholofelo yeo re nago le yona ya Paradeise e nthuša gore ke se etiše pele dilo tša lefase le.” O oketša ka gore: “Ga ke diriše ditalente tša ka gore ke hole lefase le la Sathane. Go e na le moo, ke fetša nako ya ka e ntši le matla a ka ke dira dilo tša moya.”

19, 20. Re ka kaonefatša bjang bokgoni bja rena bja go diriša Lentšu la Modimo?

¹⁹ Tšhoša yeo e bego e dirišwa ke mašole a Baroma nakong ya ge Paulo a be a ngwala lengwalo la gagwe e be e le ya botelele bja disenthimithara tše e ka bago tše 50. Lebaka le lengwe la go dira gore mašole a Baroma a be le bokgoni bja go diriša tšhoša ntweng ke gore a be a itlwaetša go e diriša letšatši le letšatši.

²⁰ Paulo o swantšha Lentšu la Modimo le tšhoša yeo Jehofa a re neilego yona. Eupša re swanetše go itlwaetša go diriša Lentšu la Modimo ka bokgoni ge re emela ditumelo tša rena, goba ge re lokiša tsela yeo re naganago ka yona. (2 Bakor. 10:4, 5; 2 Tim. 2:15) O ka kaonefatša bjang bokgoni bja go le diriša? Sebastian, yo a nago le mengwaga e 21, o re: “Nako le nako ge ke bala Beibele, ke ngwala temana e tee yeo e nkgahlilego kgaolong e nngwe le e nngwe. Ke kgoboketša ditemana tšeo ke di ratago. Se se nthuša gore ke ikwe ke nagana go swana le Jehofa.” Daniel, yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Nako le nako ge ke bala Beibele, ke kgetha ditemana tšeo ke naganago gore di tla thuša batho bao ke kopanago le bona tšhemong. Ke hweditše gore batho ba arabela gabotse ge ba bona gore o rata Beibele e bile o dira sohle seo o se kgonago gore o ba thuše.”

21. Ke ka baka la’ng re sa swanela go tšhošwa ke Sathane le batemona ba gagwe?

²¹ Bjalo ka ge re ithutile mehlaleng ya bafsa ba go boletšwego ka bona sehlogong se, ga se ra swanela go ikwa re tšhošwa ke Sathane le batemona ba gagwe. Ke nnete gore ba na le matla, eupša matla a bona ga a fete a Jehofa. Le gona ba ka se phele ka mo go sa felego. Kgauswinyana, nakong ya Pušo ya Kriste ya Mengwaga e Sekete, ba tla golegwa gomme ba ka se kgone go gobatša motho le ge e le ofe, e bile ka morago ga moo ba tla fedišwa. (Kut. 20:1-3, 7-10) Re tseba lenaba la rena Diabolo, maano a gagwe le seo a nyakago go re dira sona. Ka thušo ya Jehofa, re ka kgona go mo fenya!