Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka la Eng re Swanetše go ‘Tšwela Pele re Enywa Dienywa tše Dintši’?

Ke ka Baka la Eng re Swanetše go ‘Tšwela Pele re Enywa Dienywa tše Dintši’?

“Tate o tagafatšwa ka se, gore le tšwele pele le enywa dienywa tše dintši gomme le itlhatsele le le barutiwa ba ka.”​—JOH. 15:8.

DIKOPELO: 53, 60

1, 2. (a) Bošegong bja pele Jesu a ka hwa, o ile a botša barutiwa ba gagwe eng? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.) (b) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re dule re naganne ka mabaka a go botša batho ditaba tše dibotse? (c) Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se?

BOŠEGONG bja pele Jesu a ka hwa, o ile a boledišana le baapostola ba gagwe nako e telele kudu. O ile a ba botša go tšwa pelong gore o ba rata kudu. Le gona, ka ge re ithutile sehlogong se se fetilego o ile a ba botša ka seswantšho sa morara. Jesu o ile a diriša seswantšho seo go kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba “tšwele pele [ba] enywa dienywa tše dintši,” e lego go kgotlelela modirong wa go botša batho ka Mmušo wa Modimo.​—Joh. 15:8.

2 Lega go le bjalo, Jesu ga se a no botša barutiwa ba gagwe dilo tšeo ba bego ba swanetše go di dira, eupša o ile a ba botša le lebaka la go di dira. O ile a ba botša mabaka ao a bontšhago gore ba swanetše go tšwela pele ba bolela ditaba tše dibotse. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore le rena re tsebe mabaka ao? Ka gobane ge re dula re naganne ka mabaka a go botša batho ka Beibele re tlo kgona go kgotlelela go nea “bohlatse go ditšhaba tšohle.” (Mat. 24:13, 14) Sehlogong se re tlo ithuta ka mabaka a mane a ka Mangwalong ao a bontšhago gore re swanetše go botša batho ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Go oketša moo, re tlo ithuta ka dimpho tše nne tšeo Jehofa a re neilego tšona go re thuša go kgotlelela ge re enywa dienywa.

RE TAGAFATŠA JEHOFA

3. (a) Go ya ka Johane 15:8, lebaka le bohlokwahlokwa la go botša batho ka molaetša wa Mmušo wa Modimo ke lefe? (b) Diterebe tšeo di lego seswantšhong sa Jesu di swantšhetša’ng, gona ke ka baka la’ng papišo yeo e kwagala?

3 Lebaka le bohlokwahlokwa la gore re botše batho ka molaetša wa Beibele ke go tagafatša Jehofa le go kgethagatša leina la gagwe. (Bala Johane 15:1, 8.) Ge Jesu a be a bolela ka se seswantšho sa morara, goba moterebe, o ile a swantšha Jehofa le mobjadi, goba molemi yo a bjalago diterebe. Ke moka yena a itshwantšha le morara, gomme balatedi ba gagwe a ba swantšha le makala. (Joh. 15:5) Ka baka leo, go a kwagala gore diterebe di tla swantšhetša dienywa tša Mmušo tšeo di tšweletšwago ke balatedi ba Kriste. Jesu o boditše baapostola ba gagwe gore: “Tate o tagafatšwa ka se, gore le tšwele pele le enywa dienywa tše dintši.” Go no swana le ge morara wo o tšweletšago diterebe tše dibose o dira gore molemi a retwe goba a tagafatšwe, le rena re dira gore Jehofa a retwe goba a tagafatšwe ge re dira sohle seo re se kgonago go botša batho molaetša wa Mmušo wa Modimo.​—Mat. 25:20-23.

4. (a) Re kgethagatša leina la Modimo bjang? (b) O ikwa bjang ka tokelo yeo o nago le yona ya go kgethagatša leina la Modimo?

4 Modiro wa rena wa go bolela ditaba tše dibotse o kgethagatša leina la Modimo bjang? Re ka se kgone go dira gore leina la Modimo e be le lekgethwa le go feta. Ka baka la’ng? Ka gobane e šetše e le le lekgethwa. Moporofeta Jesaya o itše: “Jehofa wa madira ke Yena yo le swanetšego go mo tagafatša [goba go mo kgethagatša].” (Jes. 8:13) Re ka kgethagatša leina la Modimo ka go le lebelela le le bohlokwa go feta maina a mangwe ka moka le go thuša batho ba bangwe gore ba le lebelele e le le lekgethwa. (Mat. 6:9) Ka mohlala, ge re ruta batho ka dika tše dibotse tša Jehofa, e bile re ba botša gore morero wa gagwe ke gore batho ba phele ka mo go sa felego Paradeiseng, re ba thuša go bona gore dilo ka moka tšeo Sathane a di boletšego ka Modimo ke maaka feela. (Gen. 3:1-5) Le gona, ge re leka ka matla go thuša batho bao ba lego tšhemong ya gabo rena go bona gore Jehofa o swanelwa “ke go amogela letago, kgodišo le matla,” re tagafatša leina la Modimo. (Kut. 4:11) Ngwanabo rena Rune, yo a nago le mengwaga e 16 a bula madibogo o re: “Go tseba gore ke neilwe tokelo ya go botša batho ka Mmopi wa legodimo le lefase go nthabiša kudu. Go nthuša gore ke tšwele pele ke botša batho ditaba tše dibotse.”

RE RATA JEHOFA LE MORWA WA GAGWE

5. (a) Johane 15:9, 10 e bontšha lebaka lefe le lengwe la go bolela ditaba tše dibotse? (b) Jesu o ile a gatelela bjang bohlokwa bja go bontšha kgotlelelo?

5 Bala Johane 15:9, 10. Re bolela ditaba tše dibotse ka gobane re rata Jehofa le Jesu kudu. (Mar. 12:30; Joh. 14:15) Jesu ga se a fo botša balatedi ba gagwe gore ba mo rate, eupša o ba boditše gore ba ‘dule leratong la gagwe.’ Ke ka baka la’ng Jesu a boletše mantšu ao? Ka gobane o be a tseba gore balatedi ba gagwe ba be ba tlo swanelwa ke go ba le kgotlelelo e le gore ba phele bjalo ka Bakriste. Ge e le gabotse go Johane 15:4-10, Jesu o dirišitše lentšu “dulang” ka makga a mantši go thuša balatedi ba gagwe go bona gore ba be ba tlo swanelwa ke go ba le kgotlelelo.

6. Re bontšha bjang gore re nyaka go dula leratong la Kriste?

6 Re bontšha bjang gore re nyaka go dula leratong la Kriste le gore a re amogele? Re bontšha se ka go kwa ditaelo tša gagwe. Ge re e bea ka tsela e bonolo, Jesu o re go rena: ‘Nkweng.’ Le gona, Jesu o re kgopela gore re dire selo seo le yena a se dirilego, ka gobane o boletše gore: “Go etša ge ke bolokile ditaelo tša Tate gomme ke dula leratong la gagwe.” Jesu o re beetše mohlala o mobotse tabeng ye.​—Joh. 13:15.

7. Go kwa go sepedišana bjang le lerato?

7 Jesu o ile a thuša baapostola ba gagwe gore ba bone gore go kwa go sepedišana le go ba le lerato ka go bolela gore: “Yo a nago le ditaelo tša ka gomme a di boloka, yena yoo ke yo a nthatago.” (Joh. 14:21) Go oketša moo, ge re ekwa taelo ya Jesu ya gore re bolele ditaba tše dibotse re bontšha gore re rata le Modimo ka gobane ditaelo tša Jesu di tšwa go Tatagwe. (Mat. 17:5; Joh. 8:28) Ge re bontšha Jehofa le Jesu gore re a ba rata, le bona ba tla dula ba re rata.

RE LEMOŠA BATHO

8, 9. (a) Re na le lebaka lefe le lengwe la go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse? (b) Ke ka baka la’ng mantšu a Jehofa ao a lego go Hesekiele 3:18, 19 le 18:23 a dira gore re nyake go tšwela pele re botša batho ditaba tše dibotse?

8 Lebaka le lengwe la go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse ke gore re nyaka go lemoša batho ka letšatši la Jehofa leo le sa tlago. Beibele e hlalosa Noa e le “mmoledi.” (Bala 2 Petro 2:5.) Pele Meetsefula a ka tla, go molaleng gore molaetša wa Noa o be o akaretša go lemoša batho gore Modimo o be a tlo fediša batho ba babe. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane Jesu o itše: “Go etša ge ba be ba le bjalo mehleng yeo ya pele ga Meetsefula, ba eja ba enwa, banna ba nyala le basadi ba nyalwa, go fihla letšatšing leo Noa a tsenego ka lona arekeng, ba se ele hloko go fihla Meetsefula a etla a ba gogola ka moka, le go ba gona ga Morwa wa motho go tla ba bjalo.” (Mat. 24:38, 39) Gaešita le ge batho ba ile ba se tšeele molaetša wo godimo, Noa o ile a bolela ka potego molaetša wa temošo woo Jehofa a bego a mo neile wona.

9 Lehono, re bolela molaetša wa Mmušo wa Modimo ka gobane re nyaka gore batho ba ithute ka seo Modimo a tlago go se direla batho nakong e tlago. Go swana le Jehofa, re nyaka gore batho ba arabele gabotse molaetšeng wo gomme ba “dule [ba] phela.” (Hesek. 18:23) Ge re dutše re botša batho ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo le mafelong a batho bohle, re ba lemoša gore Mmušo wa Modimo o tlo tla gomme wa fediša batho ba babe.​—Hesek. 3:18, 19; Dan. 2:44; Kut. 14:6, 7.

RE RATA BAAGIŠANI BA RENA

10. (a) Go ya ka Mateo 22:39, lebaka le lengwe la go bolela ditaba tše dibotse ke lefe? (b) Anega kamoo Paulo le Silase ba ilego ba thuša mohlapetši wa kgolego kua Filipi.

10 Lebaka le lengwe le bohlokwa la go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse ke le: Re bolela ditaba tše dibotse ka gobane re rata baagišani ba rena. (Mat. 22:39) Lerato leo le re thuša gore re kgotlelele modirong wo, ka ge re lemoga gore batho ba ka fetoša tsela yeo ba arabelago ka yona ge maemo a bona a fetoga. Nagana ka seo se ilego sa diragalela moapostola Paulo le modirišani wa gagwe Silase. Ge ba be ba le Filipi, baganetši ba ile ba ba golega. Ke moka gateetee bošegogare gwa ba le tšhišinyego ya lefase gomme mejako ya kgolego ya bulega. Mohlapetši wa kgolego o ile a nagana gore bagolegwa ba tšhabile gomme a leka go ipolaya. Eupša Paulo o ile a mo goelela a re: “O se ke wa ikgobatša!” Mohlapetši yoo a bego a tšhogile o ile a botšiša Paulo le Silase gore: “Ke swanetše go dira’ng gore ke phološwe?” Ba ile ba mo araba ka gore: “Dumela go Morena Jesu gomme o tla phološwa.”​—Dit. 16:25-34.

Go rata Jehofa, Jesu le baagišani gore tutueletša go bolela ditaba tše dibotse (Bona serapa 5 le 10)

11, 12. (a) Pego ya mohlapetši wa kgolego e re ruta’ng ka modiro wa rena wa boboledi? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele ka modiro wo?

11 Pego ya mohlapetši wa kgolego e re ruta’ng ka modiro wa rena wa boboledi? Nagana ka se: Mohlapetši wa kgolego o ile a fetoša tsela yeo a bego a nagana ka yona feela ka morago ga gore go be le tšhišinyego ya lefase. Ka mo go swanago, batho ba bangwe bao ba bego ba sa nyake go kwa molaetša wa Beibele ba ka fetoša menagano ya bona feela ka morago ga gore ba diragalelwe ke dilo tše bohloko go sa letelwa. Ka mohlala, mohlomongwe batho ba bangwe tšhemong ya gabo rena ba feletšwe ke mešomo yeo e lego kgale ba e šoma gomme seo se ba tlogetše ba gakanegile. Ba bangwe ba ka ba ba nyamišitšwe ke go hlalwa ke balekane ba bona. Le gona ba bangwe ba ka ba ba nyamišitšwe ke go kwa gore ba na le bolwetši bjo šoro, goba ba kwešitšwe bohloko ke go hwelwa ke motho yo ba mo ratago. Ge dilo tša mohuta wo di direga, batho ba bangwe bao ba nyamilego ba ka ipotšiša dipotšišo ka bophelo, mohlomongwe e ka ba dipotšišo tšeo ba bego ba sa di tšeele hlogong. Ba ka ipotšiša gore: ‘Ke swanetše go dira’ng gore ke phološwe?’ Ge re boledišana le bona, ba ka nyaka go kwa molaetša wa rena wo o neago batho kholofelo, e lego molaetša woo ba sa kago ba o kwa.

12 Ka gona, ge ka potego re tšwela pele ka modiro wo, batho ba tla re hwetša ge ba hloka go homotšwa goba ba nyaka go kwa molaetša wa Beibele. (Jes. 61:1) Charlotte, yo a nago le mengwaga e 38 a le tirelong ya nako e tletšego o re: “Lehono, batho ba lahlegile. Ba hloka go kwa ditaba tše dibotse.” Ejvor yo a nago le mengwaga e 34 e le mmulamadibogo wa ka mehla o re: “Lehono batho ba nyamile go feta le ge e le neng pele. Seo se ntira gore ke nyake go ba ruta ka Modimo. Ke tloga ke nyaka go ba thuša.” Go molaleng gore re botša baagišani ba rena molaetša wa Beibele ka gobane re a ba rata!

DIMPHO TŠEO DI RE THUŠAGO GO KGOTLELELA

13, 14. (a) Mpho yeo go bolelwago ka yona go Johane 15:11 ke’ng? (b) Lethabo la Jesu e tla ba bjang la rena? (c) Lethabo le re thuša bjang ge re le bodireding?

13 Bošegong bjola bja pele Jesu a ka hwa, o ile a botša baapostola ba gagwe selo se sengwe gape. O ile a ba botša gore go na le dimpho tšeo di bego di tla ba thuša gore ba tšwele pele ba enywa dienywa. Dimpho tšeo ke’ng, gona di re hola bjang?

14 Mpho ya lethabo. Na go boima go kwa taelo ya Jesu ya gore re bolele ditaba tše dibotse? Le ga nyenyane. Ka morago ga gore Jesu a bolele ka papišo ya gagwe ya morara, o ile a bolela gore ge e ba re bolela ka Mmušo wa Modimo re tlo thaba. (Bala Johane 15:11.) Ge e le gabotse o ile a re kgonthišetša gore lethabo la gagwe e tla ba la rena. O be a e ra gore’ng? Go etša ge go boletšwe pejana, Jesu o ile a itshwantšha le morara gomme barutiwa ba gagwe a ba swantšha le makala. Kutu ya morara e thekga makala. Ka gona, ge feela makala a swaragane le kutu ya morara, a tla hwetša meetse le dijo tšeo di lego kutung ya morara. Ka mo go swanago, ge feela re dula re le boteeng le Kriste ka go latela dikgato tša gagwe kgauswi, re ba le lethabo le le swanago le leo Jesu a bago le lona ge a dira thato ya Tatagwe. (Joh. 4:34; 17:13; 1 Pet. 2:21) Hanne, yo a nago le mengwaga e fetago e 40 e le mmulamadibogo wa ka mehla o re: “Lethabo leo ke bago le lona ge ke boa tšhemong le ntira gore ke tšwele pele ke le tirelong ya Jehofa.” Ruri lethabo la kgonthe le re nea matla a go tšwela pele re ruta batho ka Modimo gaešita le mafelong ao batho ba sa thabelego molaetša.​—Mat. 5:10-12.

15. (a) Mpho yeo go bolelwago ka yona go Johane 14:27 ke’ng? (b) Khutšo e re thuša bjang go tšwela pele re enywa dienywa?

15 Mpho ya khutšo. (Bala Johane 14:27.) Pejana ga bošego bjola Jesu a hwilego ka bjona, o ile a botša baapostola ba gagwe gore: “Ke le nea khutšo ya ka.” Mpho yeo, e lego khutšo ya gagwe, e re thuša bjang gore re enywe dienywa? Ge re tšwela pele re bolela molaetša wa Beibele re kwa re na le khutšo ya kgonthe ka gobane re thabiša Jehofa le Jesu. (Ps. 149:4; Baroma 5:3, 4; Bakol. 3:15) Ngwanabo rena Ulf, yo a nago le mengwaga e 45 a le tirelong ya nako e tletšego, o re: “Ge ke etšwa tšhemong, ke boa ke lapile, eupša go ya tšhemong go ntira gore ke kgotsofale e bile go dira gore ke tsebe gore ke phelela eng.” Ruri re leboga gore Jehofa le Jesu ba re šegofaditše ka khutšo ya kgonthe!

16. (a) Mpho yeo go bolelwago ka yona go Johane 15:15 ke’ng? (b) Baapostola ba be ba ka dula bjang e le bagwera ba Jesu?

16 Mpho ya go gwerana le Jesu. Ka morago ga gore Jesu a botše baapostola ba gagwe gore o nyaka gore ba thabe, o ile a ba hlalosetša gore ke ka baka la eng ba swanetše go bontšha lerato leo le se nago boithati. (Joh. 15:11-13) O ile a ba a ba botša gore: “Ke le biditše bagwera.” Ruri go ba mogwera wa Jesu ke mpho e bohlokwa kudu! Baapostola ba Jesu ba be ba swanetše go dira’ng e le gore e dule e le bagwera ba gagwe? Ba be ba swanetše gore ba “tšwele pele [ba] enywa dienywa.” (Bala Johane 15:14-16.) Mo e ka bago mengwaga e mebedi pele Jesu a botša baapostola ba gagwe mantšu ao, o be a ba boditše gore: “Ge le dutše le sepela, le bolele le re: ‘Mmušo wa magodimo o batametše.’” (Mat. 10:7) Ke ka baka leo bošegong bjola bja pele Jesu a ka hwa a ilego a kgothaletša baapostola ba gagwe gore ba kgotlelele ge ba dira mošomo woo ba bego ba šetše ba o thomile. (Mat. 24:13; Mar. 3:14) Go kwa taelo ya Jesu go be go le boima, eupša ba be ba ka kgona, gomme ba dula e le bagwera ba gagwe. Ba be ba ka kgona bjang? Ba be ba tla thušwa ke mpho e nngwe gape.

17, 18. (a) Mpho yeo go bolelwago ka yona go Johane 15:16 ke’ng? (b) Mpho yeo e be e tla thuša baapostola ba Kriste bjang? (c) Lehono re matlafatšwa ke dimpho dife?

17 Mpho ya go arabja ga dithapelo. Jesu o itše: ‘Selo le ge e le sefe seo le se kgopelago Tate ka leina la ka, o tla le nea sona.’ (Joh. 15:16) Ruri kholofetšo yeo e swanetše go ba e ile ya matlafatša baapostola! * Baapostola ba be ba sa nape ba kwešiša gabotse gore Jesu o be a le kgauswi le go tlo bolawa. Eupša seo se be se sa re gore go be go se na selo seo se ka ba thušago. Jehofa o be a ikemišeditše go araba dithapelo tša bona le go ba thuša modirong wa go bolela ditaba tše dibotse. O ile a dira bjalo, ka gobane kapejana ka morago ga gore Jesu a hwe, baapostola ba ile ba kgopela Jehofa gore a ba nee sebete, gomme Jehofa a araba dithapelo tša bona.​—Dit. 4:29, 31.

Re ka kgodišega gore Jehofa o araba dithapelo tša rena ge re mo kgopela thušo (Bona serapa 18)

18 Le lehono go sa dutše go le bjalo. Ge re dutše re tšwela pele re enywa dienywa, re ipshina ka go ba bagwera ba Jesu. Go oketša moo, re ka kgodišega gore Jehofa o dula a ikemišeditše go araba dithapelo tša rena ge re mo kgopela gore a re thuše go fenya mathata ao re kopanago le ona ge re bolela ditaba tše dibotse. (Bafil. 4:13) Ruri re leboga gore Jehofa o araba dithapelo tša rena le gore Jesu ke mogwera wa rena! Dimpho tše, tšeo di tšwago go Jehofa di re matlafaletša go tšwela pele re enywa dienywa.​—Jak. 1:17.

19. (a) Ke ka baka la’ng re tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse? (b) Ke’ng seo se re thušago go phetha mošomo wo Modimo a re filego wona?

19 Sehlogong se re ithutile ka mabaka a a mane a go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse: (1) Re godiša Jehofa le go kgethagatša leina la gagwe, (2) re bontšha Jehofa le Jesu gore re a ba rata, (3) re lemoša batho e bile (4) re bontšha gore re rata baagišani ba rena. Go oketša moo, re ithutile ka dimpho tšeo re nago le tšona tšeo di re thušago gore re phethe mošomo woo Modimo a re filego wona. Dimpho tšeo ke lethabo, khutšo, go gwerana le Jesu le go arabja ga dithapelo tša rena. Ruri Jehofa o a thaba ge a bona re leka ka matla go “[tšwela] pele [re] enywa dienywa tše dintši”!

^ par. 17 Ge Jesu a be a bolela le baapostola ba gagwe o ile a ba kgonthišetša gore dithapelo tša bona di be di tla arabja.​—Joh. 14:13; 15:7, 16; 16:23.