1. Puku ya Kutollo e re botša eng ka batho ba Modimo?

 PUKU ya Kutollo e bontšha gore Mmušo wa Modimo o šetšego hlomilwe le gore Sathane o rakilwe legodimong. (Kut. 12:1-9) Se se dirile gore kua legodimong go be le khutšo ke moka sa re bakela mathata mo lefaseng. Ka baka la’ng? Ka gobane Sathane o galefile gomme o hlasela bahlanka ba Jehofa bao ba botegago mo lefaseng.—Kut. 12:12, 15, 17.

2. Ke eng seo se tlo re thušago gore re dule re botegela Jehofa?

² Ke eng seo se tlo re thušago go dula re botegela Jehofa le ge Sathane a re hlasela? (Kut. 13:10) Selo se sengwe seo se tlo re thušago ke go tseba gore go tlo direga eng nakong e tlago. Ka mohlala, ka pukung ya Kutollo moapostola Johane o bolela ka tše dingwe tša ditšhegofatšo tšeo re tlo di thabelago e se kgale. E nngwe ya ditšhegofatšo tšeo ke gore manaba a Modimo a tlo fedišwa. Ga bjale a re boneng seo Kutollo e se hlalosago ka manaba ao le gore go tlo direga eng ka ona.

3. Ke dipontšho dife tše dingwe tšeo re balago ka tšona ka pukung ya Kutollo?

³ Kgaolo ya mathomo ya Kutollo e re botša gore seo re tla bego re se bala ka mo pukung ye se tlo hlaloswa gabotse go dirišwa “dipontšho.” (Kut. 1:1) Manaba a Modimo a hlaloswa ka diswantšho. Re bala ka dibata tša naga tšeo di fapafapanego tšeo di emelago manaba a Modimo. Ka mohlala, go na le ‘sebata seo se rotogago lewatleng.’ Se na le dinaka  tše lesome le dihlogo tše šupago.” (Kut. 13:1) Sebata seo se latela ke ‘se sengwe seo se rotogago lefaseng.’ Sebata seo se bolela go swana le drakone e bile “se dira gore mollo o theoge legodimong.” (Kut. 13:11-13) Ke moka re bona sebata se sengwe “sa mmala o mohwibiduhwibidu,” seo se nametšego ke mogweba-ka-mmele. Dibata tše tše tharo di emela manaba a Jehofa Modimo ao a nago le nako e telele a elwa le yena le Mmušo wa gagwe. Ka gona go bohlokwa gore re tsebe gore manaba ao ke bomang.—Kut. 17:1, 3.

4-5. Daniele 7:15-17 e re thuša bjang gore re kwešiše seo se bolelwago ke dipontšho tše?

⁴ Pele re ka ithuta ka manaba ao, re swanetše go kwešiša gore dibata tše le mogweba-ka-mmele di emela eng. Tsela e kaone yeo e ka re thušago go kwešiša se, ke gore re tlogele Beibele e be yona e re hlalosetšago. Dipontšho tše dintši tšeo re balago ka tšona ka pukung ya Kutollo di šetše di hlalositšwe ka dipukung tše dingwe tša Beibele. Ka mohlala, moporofeta Daniele o ile a lora ke moka a bona “dibata tše nne tše kgolo kudu tša rotoga tša tšwa ka lewatleng.” (Dan. 7:1-3) Daniele o re botša gore di emela eng. Dibata tše tše dikgolo di emela “dikgoši,” tše nne goba mebušo. (Bala Daniele 7:15-17.) Tlhaloso yeo e re thuša go kwešiša gabotse gore dibata tšeo go bolelwago ka tšona go Kutollo di emela mebušo.

⁵ Ga bjale a re boledišaneng ka dipontšho tše dingwe tšeo di tšwelelago pukung ya Kutollo. Ge re dutše re bolela ka tšona, re tlo bona kamoo Beibele e re thušago go kwešiša gore dipontšho tšeo di emela eng. Re tlo thoma ka go bolela ka dibata, ra bona le gore di emela eng. Ke moka ra bona gore na go direga eng ka tšona. Mafelelong ra bona gore ditiragalo tšeo di re kgoma bjang.

6. Sebata sa go ba le dihlogo tše šupa seo go bolelwago ka sona go Kutollo kgaolo 13:1-4 se emela eng?

⁶ Sebata sa dihlogo tše šupago se emela eng? (Bala Kutollo 13:1-4.) Re lemoga gore sebata se se bonala bjalo ka lepogo e bile se na le maoto a bere le molomo wa tau, e bile se na le dinaka tše lesome. Dibata tše nne tšeo go bolelwago ka tšona go Daniele kgaolo 7 di swana le sebata se. Eupša go Kutollo di emelwa ke sebata setee e sego dibata tše nne tša go se swane. Sebata se ga se no emela mmušo o tee goba mmušo wo o bušago lefase ka moka. Johane o boletše gore se “laola meloko le batho le maleme le ditšhaba ka moka.” Ka gona se bonala se na le matla go feta mmušo o tee wa naga. (Kut. 13:7) Sebata se se swanetše go ba se emela mebušo ka moka ya dipolotiki yeo e sa lego e buša batho go fihla le lehono. *​—Mmo. 8:9.

7. Dihlogo tše šupa tša sebata di emela eng?

⁷ Dihlogo tše šupa di emela eng? Kutollo kgaolo 17 e re thuša go hwetša karabo ka gobane e hlalosa sebata seo go bolelwago ka sona go Kutollo kgaolo 13. Go Kutollo kgaolo 17:10, re botšwa gore: “Go na le dikgoši tše šupago. Tše hlano di wele, e nngwe e gona gomme e nngwe ga e sešo ya fihla, eupša ge e fihla e tla dula lebakanyana.” Go mebušo ka moka yeo Sathane a šetšego a e dirišitše, e šupa ya yona e swantšhwa le  “dihlogo” ka ge e be e na le matla a mantši. Ke mebušo e megolo ya lefase yeo e ilego ya ama batho ba Modimo. Mehleng ya moapostola Johane, mebušo e mehlano e lego wa Egipita, Asiria, Babilona, Bamede le Baperesia, le wa Gerika e be e šetše e bušitše lefase. Mmušo wa bo tshelela e lego wa Roma o be o sa buša ge Johane a be a utollelwa ditaba tše. Ke mmušo ofe wa lefase woo e tla bago wa bošupa le wa mafelelo?

8. Hlogo ya bošupa ya sebata e emela eng?

⁸ Re tlo bona gore boporofeta bjo bo lego pukung ya Daniele bo re thuša bjang go tseba hlogo ya bošupa le ya mafelelo ya sebata. Ke mmušo ofe wo o bušago mehleng ye ya bofelo e lego, “letšatšing la Morena?” (Kut. 1:10) O bopša ke mebušo e mebedi e matla e lego mmušo wa Maisimane le wa Maamerika. Ka gona re ka phetha ka gore ke hlogo ya bošupa ya sebata seo go bolelwago ka sona pukung ya Kutollo 13:1-4.

9. Sebata seo se nago le “dinaka tše pedi tše di swanago le tša kwana” se emela eng?

⁹ Kutollo kgaolo 13 e tšwela pele e re botša gore hlogo ya bošupa e lego mmušo wa Maisimane le Maamerika e swantšhetša ke sebata seo se nago le “dinaka tše pedi tše di swanago le tša kwana, eupša sa bolela bjalo ka drakone.” Sebata se “se dira dipontšho tše dikgolo mo se bilego se dira gore mollo o theoge legodimong o tle lefaseng batho ba lebeletše.” (Kut. 13:11-15) Kutollo kgaolo 16 le 19 di hlalosa gore sebata se ke “moporofeta wa maaka.”(Kut. 16:13; 19:20) Daniele o bolela ka selo se se swanago gore mmušo wa Maisimane le wa Maamerika o tla baka “tshenyo ka tsela e makatšago.” (Dan. 8:19, 23, 24.) Seo se diregile nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase. Dipomo tše pedi tšeo di dirilego gore ntwa yeo e fele di be di dirile ke bo rasaense ba Maisimane le Maamerika. Ge mmušo wa Maisimane le Maamerika o dira dipomo tše, o dirile “gore mollo o theoge legodimong o tle lefaseng.”

10. “Seswantšho sa sebata” se emela eng? (Kutollo 13:14, 15; 17:8, 11)

¹⁰ Go na le sebata se sengwe gape. Sebata se se nyakile go swana le sela sa dihlogo tše šupa, eupša mmala wa sona ke o mohwibiduhwibidu. Se bitšwa “seswantšho sa Sebata” e bile se hlaloswa e le “kgoši ya seswai.” * (Bala Kutollo 13:14, 15; 17:8, 11.) Johane o boletše gore sebata se se tlo tšwelela, sa timelela ke moka sa boa sa tšwelela gape. Tlhaloso ya sebata se e swanela mokgatlo wa ditšhaba tše di kopanego woo o emelago mebušo ya lefase ka moka. Mathomong o be o bitšwa kgwerano ya ditšhaba, o ile wa hwelela nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase. Ka morago o ile wa tšwelela gape e le ditšhaba tše di kopanego.

11. Dibata tšeo e lego mebušo di dira eng, gona ke ka baka la’ng re sa swanela go di tšhaba?

¹¹ Dibata tše goba mebušo, di diriša maaka go kgothaletša batho gore ba lwe le Jehofa le batho ba gagwe. Johane o re: Go bjale ka ge eka di kgoboketša “dikgoši tša lefase ka moka” ntweng ya Haramagedone, e lego “letšatši le legolo la Modimo Ramatlaohle.” (Kut. 16:13, 14, 16) Eupša re ka se tšhoge le gatee. Modimo wa rena yo mogolo Jehofa o tlo tšea kgato gore a phološe batho ka moka bao ba thekgago pušo ya gagwe.—Hesek. 38:21-23.

12. Go tlo direga eng ka dibata tše ka moka?

 ¹² Go tlo direga eng ka dibata tše? Kutollo 19:20 e re: “Sebata sa swarwa, gwa swarwa le moporofeta wa maaka yo a bego a dira dipontšho pele ga sona tšeo ka tšona a bego a timetša bao ba amogetšego leswao la sebata le bao ba bego ba rapela seswantšho sa sona. Ba lahlelwa ka bobedi letsheng la mollo leo le tukago sebabole ba sa dutše ba phela.” Mebušo ye e lego manaba a Modimo e tlo fedišetšwa sa ruri.

13. Bakriste ba tlo kopana le mathata afe ao a tlišwago ke mebušo ya lefase?

¹³ Se se bolela eng go rena? Bjale ka Bakriste re swanetše go botegela Modimo le Mmušo wa gagwe. (Joh. 18:36) Gore re kgone go dira seo, ga se ra swanela go tšea karolo ditabeng tša dipokotiki tša lefase le. Go dira bjalo go ka ba thata, ka gobane mebušo ya lefase le e nyaka gore re e thekge ka seo re se dirago le seo re se bolelago. Ge e ba o ka tšea karolo dipolotiking o tlo amogela leswao la sebata. (Kut. 13:16, 17) Batho bao ba amogelago leswao le ba ka se amogelwe ke Jehofa Modimo e bile ba ka se hwetše bophelo bjo bo sa felego. (Kut. 14:9, 10; 20:4) Go bohlokwa gore ka moka ga rena re se ke ra tšea karolo ditabeng tša dipolotiki le ge mebušo e ka re gapeletša go dira bjalo!

14. Kutollo 17:3-5 e re botša gore moapostola Johane o bone eng sa go makatša?

¹⁴ Moapostola Johane o bolela gore o bone selo se sengwe seo se makatšago. E be e le eng? Mosadi yo a bego a nametše sebata se kotsi. (Kut. 17:1, 2, 6) O swantšhwa le “mogweba-ka-mmele yo mogolo” gomme leina la gagwe ke “Babilona o mogolo.” O dira “bootswa le “dikgoši tša lefase.”—Bala Kutollo 17:3-5.

15-16. “Babilona o Mogolo ke eng,” gona re tseba bjang?

¹⁵ “Babilona o mogolo ke mang”? Mosadi yo e ka se be mekgatlo ya dipolotiki ka gobane puku ya Kutollo e re botša gore o dira bootswa le baetapele ba dipolotiki. (Kut. 18:9) Ka ge a nametše sebata se, seo se bolela gore o leka go laola baetapele bao. Go oketša moo a ka se emele mekgatlo ya dikgwebo tša lefase la Sathane. Puku ya Kutollo e re ke “Babapatši ba lefase.”—Kut. 18:11, 15, 16.

¹⁶ Ka Beibeleng lentšu “mogweba-ka-mmele” le ka bolela ka batho bao ba ipolelago gore bona ba hlankela Modimo, eupša ba rapela medingwana goba ka tsela e itšego e ba bagwera ba lefase. (1 Dikor. 5:25; Jak. 4:4) Eupša Beibele e bolela ka bahlanka ba Modimo bao ba botegago e le ‘dikgarebe tše di sekilego.’ (2 Bakor. 11:2; Kut. 14:4) Babilona ya bogologolo e be e tumile ka bodumedi bja maaka, ka gona Babilona o Mogolo o swanetše go emela bodumedi bja maaka. Ge e le gabotse ke bodumedi ka moka bja maaka.—Kut. 17:5, 18; bala sehlogo seo se rego “Babilona o Mogolo ke Eng?” wepesaeteng ya jw.org.

17. Go tlo direga eng ka Babilona o Mogolo?

¹⁷ Go tlo direga eng ka Babilona o Mogolo? Kutollo 17:16, 17 e re: “Dinaka tše lesome tše o di bonego le sebata, di tla hloya mogweba-ka-mmele tša mo šwalalanya le go mo hlobodiša gomme tša ja dinama tša gagwe tša ba tša mo fiša ka mo go feletšego ka mollo. Gobane Modimo o tsentšhitše dipelong tša tšona gore di phethe kgopolo ya gagwe.” Ee, Jehofa o tlo dira  gore ditšhaba di diriše sebata sa mmala o mohwibiduhwibidu e lego Ditšhaba tše di Kopanego, gore se hlasele bodumedi bja maaka bja lefase ka moka le go bo fediša.—Kut. 18:21-24.

18. Re ka dira eng gore re se ke ra thekga Babilona o mogolo?

¹⁸ Seo se bolela eng go rena? Re swanetše go dula re swareletše go “mohuta wa borapedi bjo bo hlwekilego le bjo bo sa šilafalago ponong ya Modimo wa rena.” (Jak. 1:27) Le ka mohla ga se ra swanela go tshepa dithuto tša maaka, go tšea karolo meletlong ya boheitene, go ba le boitshwaro bjo bo gobogilego le go dirišana le meoya e mebe ya Babilona o Mogolo! Re tšwela pele re botša batho gore “etšwang go yena,” gore Modimo a se ke a tla a ba ahlola ka dibe tša gagwe.—Kut. 18:4.

19. “Drakone e kgolo ya mmala wa bohwibidu bja mollo” ke mang?

¹⁹ Puku ya Kutollo e bolela le ka “drakone e kgolo ya mmala wa bohwibidu bja mollo.” (Kut. 12:7-9) Drakone ye e lwa le Jesu le barongwa ba gagwe. (Kut. 12:17; 13:4) E lwa le batho ba Modimo e bile e nea mebušo ya dipolotiki maatla. (Kut. 12:17; 13:4) Drakone ye ke mang? Ke “noga ya kgale, yeo e lego Diabolo le Sathane.” (Kut. 12:9; 20:2) Ke yena a laolago manaba ka moka a Jehofa.

20. Go tlo direga eng ka Drakone?

²⁰ Go tlo direga eng ka Drakone? Kutollo 20:1-3 e re botša gore Morongwa o tlo swara Sathane a mo lahlela sekoting seo se swanago le kgolego. Ge Sathane a le sekoting “a ka se sa hlwa a timetša ditšhaba go fihla ge nywaga e sekete e fedile.” Mafelelong Sathane le Batemona ba gagwe ba tlo fedišetšwa sa ruri e lego seo se bolelago gore ba tlo “lahlelwa letsheng la mollo le sebabole (Kut. 20:10) Nagana lefase leo le se nago Sathane le batemona ba gagwe, e tloba nako yeo e kgahlišago kudu!

21. Ke ka baka la’ng re swanetše go thabišwa ke seo re se badilego pukung ya Kutollo?

²¹ Go tloga go kgahliša go kwešiša seo se bolelwago ke dipontšho tšeo di lego ka pukung ya Kutollo! Re ithutile gore manaba a Jehofa ke bo mang le gore go tlo direga eng ka bona. Ee, “go thaba yo a balago ka go hlaboša le bao ba kwago mantšu a boporofeta bjo”! (Kut. 1:3) Eupša ka morago ga gore manaba a Modimo a fedišwe, ke ditšhegofatšo dife tšeo bahlanka ba Modimo bao ba botegago ba tlago go di thabela? Re tlo boledišana ka tšona sehlogong seo se latelago.