Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 20

Re ka Kaonefatša Bjang Tsela Yeo re Rapelago ka Yona?

Re ka Kaonefatša Bjang Tsela Yeo re Rapelago ka Yona?

“Tšhollang dipelo tša lena le le pele ga gagwe.”—PS. 62:8.

KOPELO 45 Se Pelo ya ka e se Naganišišago

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA a

Re ka batamela Jehofa ka thapelo ka mehla ke moka ra mo kgopela gore a re hlahle bophelong (Bona serapa 1)

1. Jehofa o laletša bahlanka ba gagwe gore ba dire’ng? (Bona le seswantšho.)

 RE SWANETŠE go ya go mang ge e ba re nyaka go homotšwa le go hlahlwa? Re tseba karabo ya potšišo ye. Re ka rapela Jehofa Modimo. O re laletša gore re dire bjalo. O nyaka gore re dule re mo rapela ka mehla. (1 Bathes. 5:17) Re ka mo rapela le go mo kgopela gore a re hlahle go dilo ka moka tšeo re di dirago bophelong. (Die. 3:5, 6) Ka ge Jehofa e le Modimo yo a ratago go fana, ga a re beele nako ya gore re mo rapele gakae.

2. Re tlo boledišana ka’ng sehlogong se?

2 Re tšeela godimo kudu mpho ya thapelo. Eupša, re ka no hwetša go se bonolo go ipeela nako ya go rapela. Le gona go ka hlokagala gore re kaonefatše tsela yeo re rapelago ka yona. Modimo a ka re kgothatša le go re hlahla a diriša Beibele. Sehlogong se, re tlo bona gore re ka ekiša mohlala wa Jesu bjang ka gore re ipeele nako ya go rapela ka thoko. Re tlo boledišana gape le ka dintlha tše hlano tše bohlokwa tšeo di tlago gore thuša go kaonefatša tsela yeo re rapelago ka yona.

JESU O ILE A IPEELA NAKO YA GO RAPELA KA THOKO

3. Jesu o be a kwešiša eng ka thapelo?

3 Jesu o be a kwešiša gore dithapelo tša rena di bohlokwa kudu go Jehofa. Kgale pele Jesu a ka tla mo lefaseng, o ile a bona Tatagwe a araba dithapelo tša bahlanka ba gagwe bao ba botegago ba banna le basadi. Ka mohlala, ge Tatagwe a be a araba dithapelo tša bahlanka ba gagwe bao ba botegago ba go swana le Hanna, Dafida, Eliya le ba bangwe o be a na le yena. (1 Sam. 1:10, 11, 20; 1 Dikg. 19:4-6; Ps. 32:5) Ke ka baka leo Jesu a ilego a ruta barutiwa ba gagwe gore ba dule ba rapela e bile ba kgodišege gore Modimo o tlo ba araba.—Mat. 7:7-11.

4. Dithapelo tša Jesu di re ruta’ng?

4 Jesu o ile a beela balatedi ba gagwe mohlala o mobotse wo ba ka o latelago nakong ya ge a be a rapela Jehofa. Nakong ya bodiredi bja gagwe o be a dula a rapela. O be a swanetše go ipeela nako ya go rapela ka thoko, ka gobane o be a dula a swaregile e bile a dula a na le batho ba bantši. (Mar. 6:31, 45, 46) O be a tsoga e sa le ka masa gore a kgone go ba le nako ya go rapela a le noši. (Mar. 1:35) Ka nako e nngwe o ile a fetša bošego ka moka a rapela, pele a ka dira phetho e bohlokwa. (Luka 6:12, 13) Bošegong bja pele ga ge Jesu a ka hwa o ile a rapela gantši gore a kgone go phetha kabelo e thata kudu ya mo lefaseng.—Mat. 26:39, 42, 44.

5. Re ka ekiša Jesu bjang ge re rapela?

5 Mohlala wa Jesu o re ruta gore go sa šetšwe gore re swaregile gakaaka’ng re swanetše go ipeela nako ya go rapela ka thoko. Go swana le Jesu, le rena re swanetše go ipeela nako ya go rapela ka thoko. Re ka dira se e sa le mesong goba pele re robala. Ge re dira bjalo, re bontšha Jehofa gore re leboga mpho ye e bohlokwa. Kgaetšedi yo a bitšwago Lynne o gopola kamoo a ilego a leboga ka gona ge a be thoma go kwa gore a ka kgona go rapela Modimo. O re, “Ge ke ithuta gore nka kgona go bolela le Jehofa nako e nngwe le e nngwe se se nthušitše gore ke mo lebelele bjalo ka mogwera wa ka wa kgauswi gomme ke nyake go kaonefatša tsela yeo ke mo rapelago ka yona.” Bontši bja rena re ikwa bjalo. Ka gona a re boledišaneng ka dilo tše hlano tše bohlokwa tšeo re ka di akaretšago dithapelong tša rena.

DILO TŠE HLANO TŠE BOHLOKWA TŠE RE KA DI AKARETŠAGO GE RE RAPELA

6. Go ya ka Kutollo 4:10, 11, Jehofa o swanelwa ke go amogela eng?

6 Tumiša Jehofa. Ponong ya gagwe e makatšago, moapostola Johane o bone bagolo ba 24 ba rapela Jehofa magodimong. Ba be ba tumiša Modimo e bile ba re o swanelwa ke go amogela “letago, kgodišo le matla.” (Bala Kutollo 4:10, 11.) Barongwa bao ba botegago le bona ba na le mabaka a mantši a go tumiša Jehofa. Ba na le yena kua legodimong, e bile ba mo tseba gabotse. Ba bona dika tša gagwe go dilo tšeo a di dirago. Ge ba bona dilo tšeo Jehofa a di dirago, ba a mo tumiša.—Jobo 38:4-7.

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go tumiša Jehofa?

7 Le rena re swanetše go tumiša Jehofa ge re rapela, re bolele ka dilo tšeo re di ratago le go di leboga ka yena. Ge o bala Beibele, nyaka dika tšeo Jehofa a di bontšhago tšeo di go kgahlago. (Jobo 37:23; Baroma 11:33) Botša Jehofa gore o ikwa bjang ka dika tšeo. Re ka reta Jehofa ka ge a re thuša, le go thuša bana babo rena le dikgaetšedi. O dula a re hlokomela le go re šireletša.—1 Sam. 1:27; 2:1, 2.

8. Re na le mabaka afe a mangwe a go leboga Jehofa? (1 Bathesalonika 5:18)

8 Leboga Jehofa. Re na le mabaka a mantši a go leboga Jehofa ge re rapela. (Bala 1 Bathesalonika 5:18.) Re ka mo leboga ka selo se sengwe le se sengwe se sebotse seo re nago le sona, ka gobane re a tseba gore mpho e nngwe le e nngwe e botse e tšwa go yena. (Jak. 1:17) Ka mohlala, re ka leboga lefase le lebotse le dilo tše dibotse tšeo Modimo a di bopilego. Re ka leboga gape gore o re neile bophelo, lapa, bagwera le kholofelo. Le gona re leboga Jehofa ka go re dumelela gore re thabele go ba le segwera se sebotse le yena.

9. Ke ka baka la’ng re swanetše go ikemišetša go leboga dilo tšeo Jehofa a re direlago tšona?

9 Re swanetše go šoma ka thata gore re naganišiše ka dilo tše dibotse tšeo Jehofa a re direlago tšona. Re phela lefaseng leo le tletšego ka batho ba go se leboge. Gantši batho ba nagana kudu ka dilo tšeo ba di nyakago go e na le go bontšha go leboga dilo tšeo ba nago le tšona. Ge re ka swana le batho bao, dithapelo tša rena e tlo no ba tša go kgopela feela. E le gore seo se se ke sa re diragalela, re swanetše go dula re ikemišeditše go leboga dilo ka moka tšeo Jehofa a re direlago tšona.—Luka 6:45.

Ge re ka dula re leboga Jehofa ka dilo tše dibotse tšeo a re diretšego tšona, seo se tlo re thuša go kgotlelela (Bona serapa 10)

10. Go leboga go ile gwa thuša kgaetšedi yo mongwe bjang go kgotlelela? (Bona le seswantšho.)

10 Ge re ka ba le moya wa go leboga re ka kgona go kgotlelela mathata. Nagana ka mohlala wa kgaetšedi Kyung-sook, wo o lego ka go Morokami wa January 15, 2015. O be a na le kankere ya maswafo. O re: “Bolwetši bjo bo ile bja nnyamiša kudu. Ke be ke ikwa eka ke lahlegetšwe ke dilo ka moka e bile ke tšhogile.” Ke’ng seo se ilego sa mo thuša go kgotlelela? O re bošego bjo bongwe le bjo bongwe pele a robala o be a eya ka godimo ga ntlo ke moka a rapelela godimo gomme a leboga dilo tše hlano tšeo Jehofa a mo diretšego tšona letšatšing leo. Se se dirile gore a se sa tshwenyega kudu e bile a bontšhe Jehofa gore o a mo rata. O ile a bona gore Jehofa o hlokomela bahlanka ba gagwe ge ba kopana le mathata, a bona le gore go na le dilo tše dintši tše dibotse maphelong a rena go feta mathata ao re nago le wona. Go swana le Kyung-sook, le rena re na le mabaka a mantši a go leboga Jehofa le ge re na le mathata. Go leboga Jehofa ka thapelo go ka re thuša go kgotlelela mathata ao re kopanago le wona, le go dula re thabile.

11. Ke ka baka la’ng barutiwa ba Jesu ba be ba hloka sebete ka morago ga gore Jesu a boele legodimong?

11 Kgopela Jehofa gore a go nee sebete ge o eya tšhemong. Pele ga ge Jesu a eya legodimong o ile a gopotša barutiwa ba gagwe kabelo ya bona ya go nea bohlatse ka leina la gagwe “Jerusalema, Judea ka moka le Samaria le go fihla karolong ya kgole ya lefase.” (Dit. 1:8; Luka 24:46-48) Ka moragonyana baetapele ba Bajuda ba ile ba golega moapostola Petro le Johane ke moka ba ba tliša pele ga kgoro ya tsheko ya Sanhedrine, ba nyaka gore banna bao ba botegago ba tlogele go nea bohlatse e bile ba ba tšhošetša. (Dit. 4:18, 21) Petro le Johane ba ile ba arabela bjang?

12. Go ya ka Ditiro 4:29, 31, ke’ng seo barutiwa ba ilego ba se dira?

12 Ge Petro le Johane ba be ba tšhošetšwa ke baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba ile ba arabela ka go re: “Ge e ba go lokile mahlong a Modimo go theetša lena go e na le Modimo, ikahloleleng. Eupša ge e le rena re ka se ke ra tlogela go bolela ka dilo tše re di bonego le tše re di kwelego.” (Dit. 4:19, 20) Ge Petro le Johane ba be ba lokollwa, barutiwa ba bangwe ba ile ba rapela Jehofa gore a ba fe matla a go dira thato ya gagwe. Ba rapetše ka go re: “O dumelele bahlanka ba gago go tšwela pele ba bolela lentšu la gago ka sebete ka moka.” Jehofa o ile a araba thapelo yeo e tšwago pelong.—Bala Ditiro 4:29, 31.

13. Re ka ithuta’ng mohlaleng wa Jin-hyuk?

13 Re ka ekiša barutiwa ka go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse le ge ba mmušo ba re laela gore re tlogele go di bolela. Nagana ka mohlala wa ngwanabo rena Jin-hyuk, yo a ilego a golegwa ka baka la go gana go tsenela bošole. Ge a be a le kgolegong o be a neilwe mošomo wa go hlokomela bagolegwa ba bangwe bao ba bego ba dula ba nnoši eupša o be a sa swanela go bolela le bona ka selo le ge e le sefe seo se sa sepedišanego le mošomo wa gagwe, go akaretša le Beibele. O ile a rapelela sebete le temogo gore a kgone go nea bohlatse ge sebaka se bulega. (Dit. 5:29) O re: “Jehofa o arabile dithapelo tša ka ka go nnea sebete le bohlale gore ke thome dithuto tše dintši tša Beibele ka metsotso e mehlano mejakong ya disele. Ke moka bošego ke be ke ngwala mangwalo ao ke tlago go a nea bagolegwa letšatšing le le latelago.” Le rena re ka kgodišega gore Jehofa o tlo re thuša go phetha bodiredi bja rena. Re ka rapelela go ba le sebete le bohlale go swana le Jin-hyuk.

14. Ke’ng seo se ka re thušago ge re na le mathata? (Psalme 37:3, 5)

14 Kgopela Jehofa gore a go thuše go kgotlelela mathata. Ba bantši ba rena, re kgotleletše malwetši goba go imelwa maikwelong, go lahlegelwa ke batho bao re ba ratago, mathata a ka lapeng, go tlaišwa goba mathata a mangwe. Le gona, dilo tša go swana le mauba a malwetši le dintwa, di dira gore go be boima le go feta go lebeletšana le mathata a. Botša Jehofa kamoo o ikwago ka gona. Bolela le yena go swana le ge eka o bolela le mogwera wa gago wa kgauswi. Kgodišega gore Jehofa “o tla go thuša.”—Bala Psalme 37:3, 5.

15. Thapelo e ka re thuša bjang go ‘kgotlelela mathata’? Nea mohlala.

15 Go dula re rapela go tla re thuša go ‘kgotlelela tlaišego.’ (Baroma 12:12) Jehofa o a tseba gore bahlanka ba gagwe ba kgotleletše mathata gomme “o tla ba kwa ge ba mo llela gore a ba thuše.” (Ps. 145:18, 19) Kgaetšedi Kristie wa mengwaga e 29 yo e lego mmulamadibogo, o dumelelana le seo. O ile a no thoma go babja kudu, gomme ka baka la se a gateletšega kudu monaganong. Ka morago o ile a kwa gore mmagwe o swerwe ke bolwetši bjo bo ka dirago gore a hlokofale. Kristie o re: “Ke ile ka rapela Jehofa go tšwa pelong gore a mphe matla letšatši le lengwe le lengwe. Ke ile ka dula ke dira dilo tša Modimo, go swana le go ya dibokeng le go ba le thuto ya motho ka noši.” O oketša ka go re: “Thapelo e nthušitše go kgotlelela mathata. Ke be ke tseba gore Jehofa o a re thekga, le gona go tseba seo go ile gwa nkhomotša. Le ge ke se ka no fola ka nako yeo, eupša Jehofa o ile a araba dithapelo tša ka ka go nnea khutšo ya monagano le go dira gore ke dule ke išitše maswafo fase.” Eupša re ka gopola gore “Jehofa o tseba go hlakodiša batho ba boineelo go Modimo molekong.”—2 Pet. 2:9.

E le gore o kgone go gana diteko, (1) rapela Jehofa gore a go thuše (2) dira dilo ka go dumelelana le dithapelo tša gago (3) tiiša segwera sa gago le Jehofa (Bona dirapa 16-17)

16. Ke ka baka la’ng re hloka thušo ya Jehofa gore re ganetše diteko?

16 Kgopela Jehofa gore a go thuše go gana diteko. Ka ge re se ra phethagala, re dula re lwantšhana le go nyaka go dira dilo tše di fošagetšego. Sathane o dira sohle se a ka se kgonago go re šitiša go dira se sebotse. Tsela e nngwe yeo a nyakago go senya menagano ya rena ka yona, ke ka boithabišo bjo bo gobogilego. Boithabišo bjoo bo ka tlatša menagano ya rena ka dikgopolo tše di sa hlwekago, e lego dikgopolo tšeo di ka dirago gore Jehofa a re lebelele re se ra hlweka gomme se se ka dira gore re feleletše re dirile sebe se segolo.—Mar. 7:21-23; Jak. 1:14, 15.

17. Ka morago ga go rapela re ka dira’ng gore re pheme diteko? (Bona le seswantšho.)

17 Re hloka gore Jehofa a re thuše go lwantšhana le go dira dilo tše di fošagetšego. Jesu o akareditše mantšu a thapelong ya gagwe ya mohlala, o itše: “O se re tsenye molekong, eupša o re hlakodiše go yo kgopo.” (Mat. 6:13) Jehofa o ikemišeditše go re thuša, eupša re swanetše go thoma pele ka go mo kgopela thušo. Re swanetše go dira dilo ka go dumelelana le seo re se rapelelago. Re ka dira sohle seo re ka se kgonago gore re se ke ra bala goba ra theetša dilo tšeo di lego lefaseng la Sathane, tšeo di ka tlatšago menagano ya rena ka dikgopolo tše di fošagetšego. (Ps. 97:10) Re ka tlatša menagano ya rena ka dikgopolo tšeo di hlwekilego ka go bala Beibele le go naganišiša ka seo e se bolelago. Go ba gona dibokeng ka mehla le go tšea karolo tšhemong go tlo thuša menagano ya rena gore e dule e hlwekile. Jehofa o re tshepiša gore a ka se re tlogele re lekwa go feta kamoo re ka kgonago ka gona.—1 Bakor. 10:12, 13.

18. Ke’ng seo ka moka ga rena re swanetšego go se dira ge re rapela?

18 Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go dula a rapela gore a botegele Jehofa mehleng ye e thata ya bofelo. Bea nako ka thoko ya gore o rapele Jehofa go tšwa pelong letšatši le lengwe le le lengwe. Jehofa o nyaka gore re ‘tšhollele dipelo tša rena re le pele ga gagwe’ ka thapelo. (Ps. 62:8) Tumiša Jehofa gomme o mo leboge ka selo se sengwe le se sengwe seo a se dirago. Mo kgopele gore a go thuše go ba le sebete ge o le tšhemong, a go thuše go lebeletšana le mathata ka moka ao o nago le ona le gore a go thuše go gana diteko le ge e le dife. O se ke wa dumelela selo le ge e le sefe goba motho le ge e le ofe a go thibela go rapela Jehofa ka mehla. Jehofa o araba dithapelo tša rena bjang? Re tlo boledišana ka potšišo ye e bohlokwa sehlogong se se latelago.

KOPELO 42 Thapelo ya Mohlanka wa Modimo

a Re nyaka gore dithapelo tša rena di swane le lengwalo leo re le ngwalelago mogwera wa rena yo mogolo. Eupša ga se ka mehla go lego bonolo go ipeela nako ya go rapela. Le gona, go ka ba thata go tseba gore re swanetše go rapelela eng. Sehlogong se, re tlo boledišana ka dilo tše tše bohlokwa.