Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Hlompha Puku ya Modimo?

Na o Hlompha Puku ya Modimo?

“Eitše ge le amogela lentšu la Modimo, . . . la le amogela . . . kamoo ruri le lego ka gona, e le lentšu la Modimo.”​—1 BATHES. 2:13.

DIKOPELO: 114, 113

1-3. Go ka ba go tlile bjang gore Ebodia le Sintike ba se kwane, gona mathata a mohuta wo a ka rarollwa bjang? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

BAHLANKA ba Jehofa ba hlompha puku ya gagwe e kgethwa, e lego Beibele. Ka ge re sa phethagala, ka moka ga rena re fela re newa keletšo ya Mangwalo. Re tlo arabela bjang ge re newa keletšo? Nagana ka Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga e lego Ebodia le Sintike. Basadi ba bao e bego e le batlotšwa ba ile ba ba le mathata. Mathata afe? Beibele ga e re botše. Eupša a re no re ba be ba na le mathata a latelago.

2 A re re Ebodia o be a laleditše bana babo rena le dikgaetšedi dijong legaeng la gagwe gomme ba thabela segwera. Ebodia o ile a se laletše Sintike. Eupša ka morago Sintike a kwa gore bao ba laleditšwego ba ipshinne. Sintike a ka ba a ile a ipotša gore: ‘Ga ke kgolwe gore Ebodia ga se a ntaletša! Ke be ke nagana gore nna le yena re bagwera ba bagolo.’ Ka ge Sintike a be a kgopišegile, o ile a thoma go lebelela Ebodia ka leihlo le lengwe le go se sa mmolediša. Ka gona Sintike le yena o ile a laletša bana babo rena bao le dikgaetšedi legaeng la gagwe​—eupša a se laletše Ebodia! Bothata bja Ebodia le Sintike nkabe bo ile bja senya khutšo ya phuthego. Beibele ga e re botše gore taba ye e ile ya felela kae, eupša go ka direga gore dikgaetšedi tše di ile tša amogela keletšo ya Paulo e lerato.​—Bafil. 4:2, 3.

3 Ka dinako tše dingwe, maemo a mohuta wo a baka mathata ka diphuthegong tša Jehofa lehono. Lega go le bjalo, mathata a mohuta woo a ka rarollwa goba gaešita le go phengwa ge e ba re diriša keletšo yeo e lego ka Lentšung la Modimo e lego Beibele. Le gona ge e ba re hlompha Puku ye ya Jehofa, re tla phela ka go dumelelana le tlhahlo ya yona.​—Ps. 27:11.

PUKU YA MODIMO LE MAIKWELO A RENA

4, 5. Lentšu la Modimo le re thuša bjang go laola maikwelo a rena?

4 Ga go bonolo gore re laole a maikwelo a rena ge re nagana gore ga se ra swarwa gabotse. Re ka kwa bohloko kudu ge motho yo a itšego a ka re swara gampe ka baka la morafo wa rena, mmala goba tsela yeo re bopegilego ka yona. E bile re ka kwa bohloko le go feta ge e ba re kgopišitšwe ke Mokriste! Na Lentšu la Modimo le ka re thuša go kgotlelela mokgwa wo o mobe wa batho ba sa phethagalago?

5 Jehofa o tseba motho go tloga mathomong. O tseba maikwelo a rena le ditiro tša rena. Dilo tšeo re di naganago, go swana le go galefa, di ka dira gore re bolele le go dira dilo tšeo re tlago go itsholela tšona. Ka gona re swanetše go diriša keletšo ya Beibele ya gore re laole maikwelo a rena e bile re pheme go kgopišega kapela. (Bala Diema 16:32; Mmoledi 7:9.) Go molaleng gore ka moka ga rena re swanetše go katanela go se kgopišege kapela le go lebalela batho ba bangwe. Jehofa le Jesu ba letetše gore re lebalelane. (Mat. 6:14, 15) Go thwe’ng ka wena? Na o swanetše go ithuta go lebalela ba bangwe goba go se kgopišege kapela?

6. Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go galefa?

6 Gantši batho bao ba kgopišegago kapela ba rata go galefa. Ka baka leo, batho ba bangwe ga ba ba nyake mo kgauswi le bona. Motho wa go rata go galefa a ka senya phuthego. A ka leka go uta kgalefo ya gagwe goba gaešita le lehloyo la gagwe, eupša dilo tše mpe tšeo a di naganago “[di] tla bipollwa phuthegong.” (Die. 26:24-26) Bagolo ba ka thuša motho yoo go bona gore batho ba go galefa, ba go hloya ba bangwe le ba go boloka dikgopi ga ba nyakege ka mokgatlong wa Modimo. Puku ya Jehofa e bohlokwahlokwa e re botša phaa gore re lokiše ditabeng tše. (Lef. 19:17, 18; Baroma 3:11-18) Na o dira seo e se bolelago?

GOPOLA GORE RE HLAHLWA KE MANG

7, 8. (a) Jehofa o diriša mang go hlahla karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa gagwe? (b) Tše dingwe tša ditaelo tše di lego ka Lentšung la Modimo ke dife, gona ke ka baka la’ng re swanetše go di latela?

7 Jehofa o hlahla bao e lego karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa gagwe le go ba fepa. O diriša “mohlanka yo a botegago le wa temogo” yoo a okametšwego ke Kriste, yena “hlogo ya phuthego.” (Mat. 24:45-47; Baef. 5:23) Go swana le sehlopha se se bušago sa lekgolong la pele la mengwaga, mohlanka yo o amogela lentšu la Modimo leo le buduletšwego, goba molaetša wa gagwe, e bile o a le hlompha. (Bala 1 Bathesalonika 2:13.) Ke tlhahlo efe e nngwe, goba ditaelo, tšeo Beibele e re neago tšona?

8 Beibele e re laela gore re be gona dibokeng ka mehla. (Baheb. 10:24, 25) E re kgothaletša go ruta dilo tše di swanago. (1 Bakor. 1:10) Lentšu la Modimo le re re etiše Mmušo wa Modimo pele maphelong a rena. (Mat. 6:33) Le gona Mangwalo a gatelela boikarabelo bja rena le tokelo ya go bolela ditaba tše dibotse ka ntlo le ntlo, mafelong a batho bohle le go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago. (Mat. 28:19, 20; Dit. 5:42; 17:17; 20:20) Puku ya Modimo e laela bagolo ba Bakriste gore ba boloke mokgatlo wa gagwe o hlwekile. (1 Bakor. 5:1-5, 13; 1 Tim. 5:19-21) Le gona Jehofa o laetše gore bao ba lego ka mokgatlong wa gagwe ba dule ba hlwekile mmeleng le moyeng.​—2 Bakor. 7:1.

9. Jehofa le Jesu ba diriša mang go re thuša go kwešiša Beibele?

9 Ba bangwe ba nagana gore ba ka kwešiša Beibele ka bobona. Lega go le bjalo, Jesu o kgethile “mohlanka yo a botegago” gore e be yena feela yo a re neago dijo tša moya. Go tloga ka 1919, Jesu Kriste yo a dirilwego Kgoši legodimong o be a dutše a diriša mohlanka yo go thuša balatedi ba gagwe go kwešiša Puku ya Modimo le go kwa ditaelo tša yona. Ge re latela ditaelo tše di lego ka Beibeleng, re tla dira gore phuthego e dule e hlwekile, e na le khutšo le botee. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke theetša mohlanka yo a botegago yo Jesu a mo šomišago lehono?’

KOLOI YA JEHOFA E A KITIMA!

10. Puku ya Hesekiele e hlalosa bjang karolo ya legodimong ya mokgatlo wa Jehofa?

10 Lentšu la Modimo le re thuša go kwešiša karolo ya legodimong ya mokgatlo wa gagwe. Ka mohlala, moporofeta Hesekiele o ile a bona pono yeo go yona karolo ya legodimong ya mokgatlo wa Jehofa e swantšhwago le koloi. (Hesek. 1:4-28) Jehofa o nametše koloi ye, gomme e ya gohle moo moya wa gagwe o rego e ye gona. Ke moka, karolo ya legodimong ya mokgatlo wa gagwe e hlahla karolo ya lefaseng. Ruri ke kgale koloi ye e kitima! Nagana ka diphetogo tše dintši tše di diragetšego ka mokgatlong wa rena mengwageng e lesome e fetilego​—le gona o se ke wa lebala gore Jehofa ke yena a dirago diphetogo tše. Ka ge kgauswinyane Kriste le barongwa ba bakgethwa ba tlo fediša lefase le le kgopo, koloi ya Jehofa e kitima ka lebelo le legolo e le gore bogoši bja gagwe bo tle bo godišwe gomme leina la gagwe le kgethagatšwe.

Ruri re leboga baithaopi ba bantši bao ba šomago ka thata medirong ya go aga (Bona serapa 11)

11, 12. Ke dilo dife tše dingwe tšeo mokgatlo wa Jehofa o di dirago?

11 Nagana ka dilo tšeo karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa e bego e dutše e di dira mehleng ye ya bofelo. Go aga. Bašomi ba makgolokgolo ba be ba dutše ba swaregile ka go aga ntlokgolo ya Dihlatse tša Jehofa kua Warwick, New York, U.S.A. Baithaopi ba diketekete lefaseng ka moka ba šoma ka thata go aga Diholo tša Mmušo le go katološa diofisi tša makala ba okametšwe ke Lefapha la Bohlami le la Mediro ya go Aga. Ruri re leboga baithaopi bao ba šomago ka thata medirong e bjalo! Gopola gore Jehofa o šegofatša bagoeledi ba Mmušo lefaseng ka moka bao ka boikokobetšo le ka potego ba dirago se ba ka se kgonago go thekga mediro ye ka meneelo.​—Luka 21:1-4.

12 Go ruta. Nagana ka dikolo tše di fapafapanego tšeo di tšwetšago pele thuto ya Modimo. (Jes. 2:2, 3) Re na le Sekolo sa Tirelo ya Bobulamadibogo, Sekolo sa Baebangedi ba Mmušo, Sekolo sa Gilead, Sekolo sa Bao ba sa Tšwago go Fihla Bethele, Sekolo sa Balebeledi ba Tikologo le Basadi ba Bona, Sekolo sa Bagolo ba Phuthego, Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo le Sekolo sa Ditho tša Komiti ya Lekala le Basadi ba Tšona. Ruri Jehofa o thabela go ruta batho ba gagwe! Le gona batho ba bantši ba rutwa ka Modimo wepesaeteng ya rena ya jw.org, yeo e nago le dikgatišo ka maleme a makgolo. Wepesaete ye e na le karolo ya bana, ya malapa le ya ditaba tša mabapi le rena. Na o diriša wepesaete ye tšhemong le borapeding bja lena bja lapa?

BONTŠHA GORE O BOTEGELA JEHOFA LE GO THEKGA MOKGATLO WA GAGWE

13. Ka ge re le barapedi ba Jehofa ba botegago, re na le boikarabelo bofe?

13 Ruri ke tokelo go ba karolo ya mokgatlo wa Jehofa! Ka ge re tseba seo Modimo a se nyakago go rena le ditekanyetšo tša gagwe, re na le boikarabelo bja go dira se se nepagetšego le go thekga bogoši bja gagwe. Ge lefase le le dutše le senyega boitshwarong, re swanetše go ‘hloya se sebe,’ go swana le Jehofa. (Ps. 97:10) Ga re ekiše batho bao ba sa ratego Modimo, bao ba rego: “Botse ke bobe gomme ba re bobe ke botse.” (Jes. 5:20) Ka ge re nyaka go kgahliša Modimo, re lwela go dula re hlwekile mmeleng, boitshwarong le moyeng. (1 Bakor. 6:9-11) Re rata Jehofa le go mmota; e bile re kgetha go mo kwa ka go phela ka ditekanyetšo tša gagwe tšeo di hlalositšwego gabotse ka Pukung ya gagwe ya bohlokwahlokwa. Le gona re dira sohle se re ka se kgonago go phela ka tšona ka lapeng, ka phuthegong, mošomong, sekolong​—le gohle. (Die. 15:3) Ela hloko ditsela tše dingwe tšeo ka tšona re ka bontšhago gore re botegela Modimo.

14. Batswadi ba Bakriste ba ka bontšha bjang gore ba botegela Modimo?

14 Ge o godiša bana. Batswadi ba Bakriste ba bontšha gore ba botegela Jehofa ge ba godiša bana ba bona ka tlhahlo ya Lentšu la gagwe. Batswadi bao ba boifago Modimo ga ba laolwe kudu ke setšo ge ba godiša bana. Moya wa lefase ga o nyakege ka lapeng la Mokriste. (Baef. 2:2) Tate wa Mokriste yo a kolobeditšwego a ka se re: ‘Ka segagešo mosadi ke yena a swanetšego go ruta bana.’ Beibele e re botša tsebe-go-kwa gore: ‘Lena botate, tšwelang pele le godiša bana ba lena ka tayo le temošo [tlhahlo; thuto] ya Jehofa.’ (Baef. 6:4) Botate le bomma bao ba boifago Modimo ba nyaka gore bana ba bona ba swane le Samuele, ka gobane Jehofa o be a dutše a na le yena ge a gola.​—1 Sam. 3:19.

15. Re ka bontšha bjang gore re botegela Jehofa ge re dira diphetho tše dikgolo?

15 Ge o dira diphetho. Ge re dira diphetho tše dikgolo, tsela e nngwe ya go bontšha gore re botegela Modimo ke ka go tsoma tlhahlo Lentšung la gagwe le mokgatlong wa gagwe. E le go bontšha bohlokwa bja go dira seo, nagana ka taba še yeo e lego bothata go batswadi ba bantši. Bafaladi ba bangwe ba tlwaetše go romela masea a bona gae gomme bona ba tšwela pele ba šoma le go a romela tšhelete. Ye ke phetho ya motho ka noši, eupša re se ke ra lebala gore ka moka ga rena re tlo ikarabela go Modimo ka diphetho tša rena. (Bala Baroma 14:12.) Na ke gabohlale go dira diphetho tše dikgolo le go di direla malapa a rena ntle le go tsoma tlhahlo ya ka Beibeleng pele? Aowa! Re swanetše go kgopela Tatago rena wa legodimong gore a re thuše ka gobane ga re kgone go laola dikgato tša rena.​—Jer. 10:23.

16. Mma yo mongwe o ile a dira phetho efe ge a be a eba le ngwana, gona o thušitšwe ke’ng go dira phetho e nepagetšego?

16 Mosadi yo mongwe o ile a ba le ngwana a le nageng e šele gomme a nyaka go mo romela gae gore a yo hlokomelwa ke makgolo le rakgolo. Ge ngwana yoo a belegwe, Hlatse ya Jehofa e ile ya thoma go ithuta Beibele le mosadi yoo. O ile a dira tšwelopele gomme a ithuta gore Modimo o neile batswadi boikarabelo bja go godiša bana le go ba thuša go mo hlankela. (Ps. 127:3; Die. 22:6) Mosadi yoo o ile a botša Jehofa mathata a gagwe, go etša ge Mangwalo a re kgothaletša go dira bjalo. (Ps. 62:7, 8) O ile a botša le motho yo a bego a mmadiša le ditho tše dingwe tša phuthego. Le ge ba leloko le bagwera ba be ba mo gapeletša go romela ngwana gae, o ile a gana. Monna wa gagwe o ile a kgahlwa kudu ke tsela yeo ditho tša phuthego di ilego tša thuša mosadi wa gagwe le lesea la bona, gomme a dumela go swarelwa thuto ya Beibele e bile a thoma go ba gona dibokeng le lapa la gagwe. Na o nagana gore mosadi yo o ile a bona gore Jehofa o arabile thapelo ya gagwe e tšwago pelong? Ga go pelaelo gore o ile a nagana bjalo.

17. Mokgatlo o re neile tlhahlo efe mabapi le barutwana ba Beibele?

17 Ka go latela tlhahlo. Tsela ya bohlokwa ya go bontšha gore re botegela Modimo ke ka go latela tlhahlo yeo mokgatlo wa gagwe o re neago yona. Ka mohlala, nagana ka ditšhišinyo tše re di neilwego mabapi le barutwana ba rena ba Beibele. Re boditšwe gore gateetee ge re thomile go ithuta Beibele le motho yo a itšego re šomiša puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?, re fetše metsotso e sego kae ka morago ga thuto e nngwe le nngwe go mo thuša go tla dibokeng. Re ka diriša bidio yeo e rego Ke Eng Seo se Diregago Holong ya Mmušo? le poroutšha yeo e rego Ke Bomang Bao ba Dirago Thato ya Jehofa Lehono? Re boditšwe gore ge re feditše puku ya Seo Beibele e se Rutago le morutwana yo a gatelago pele, re ithute le yena puku ya Le Duleng Leratong la Modimo,” gaešita le ge ka nako yeo a kolobeditšwe. Mokgatlo o re neile tlhahlo ye gore re thuše barutiwa ba bafsa go ‘tsepama tumelong.’ (Bakol. 2:7) Na o diriša ditšhišinyo tše bjalo tšeo di tšwago mokgatlong wa Jehofa?

18, 19. Ke mabaka afe a mangwe ao a dirago gore re leboge Jehofa?

18 Ruri re na le mabaka a mantši a go leboga Jehofa! Re mo kolota maphelo a rena, ka gore ntle le yena nkabe re sa phele goba re se gona. (Dit. 17:27, 28) O re neile mpho ya bohlokwahlokwa—puku ya gagwe, e lego Beibele. Re e amogela ka dipelo ka moka e le molaetša wo o tšwago go Modimo, go swana le Bakriste ba kua Thesalonika.​—1 Bathes. 2:13.

19 Beibele e re thušitše go batamela Jehofa gomme le yena o re batametše. (Jak. 4:8) Tatago rena wa legodimong o re neile tokelo e kgolo ya go ba karolo ya mokgatlo wa gagwe. Ruri re leboga ditšhegofatšo tše bjalo! Mopsalme o hlalositše taba ye gabotse kudu ge a be a opela ka gore: “Lebogang Jehofa, gobane o lokile, gobane botho bja gagwe ke bja go iša mehleng ya neng le neng.” (Ps. 136:1) Psalmeng ye ya 136, polelwana yeo e rego “botho bja gagwe ke bja go iša mehleng ya neng le neng” e tšwelela ka makga a 26. Ge re ka botegela Jehofa le mokgatlo wa gagwe, re tla bona ge a phethagatša mantšu ao gomme a re nea bophelo bjo bo sa felego!