1, 2. Bontšha kamoo kgothatšo e lego bohlokwa.

KGAETŠEDI yo mongwe yo a bitšwago Cristina ^[1]yo a nago le mengwaga e 18 o re: “Batswadi ba ka ga ba ke ba nkgothatša, go e na le moo ba dula ba ntshwaya diphošo. E bile mantšu a bona a a hlaba. Ba re ke sa le ngwana, nka se tsoge ke gotše e bile ba re ke nonne. Ka gona ke dula ke lla, e bile ga ke nyake go ba bolediša. Ke ikwa ke se na mohola.” Ruri go se kgothatšwe go ka šulafaletša motho bophelo!

² Ka lehlakoreng le lengwe, kgothatšo e ka matlafatša motho. Rubén o re: “Ke lwele le go ikwa ke se na mohola ka mengwaga e mentši. Eupša ka letšatši le lengwe, ke ile ka šoma tšhemo le mogolo yo mongwe yo a ilego a lemoga gore ga se ka thaba. O ile a ntheetša ka go se fele pelo ge ke dutše ke mmotša kamoo ke ikwago ka gona. Ke moka o ile a nkgopotša ka dilo tše dibotse tšeo ke bego ke di dira. O ile a ba a nkgopotša le ka mantšu a Jesu a gore yo mongwe le yo mongwe wa rena o bohlokwa go feta dithaga tše dintši. Ke fela ke gopola lengwalo leo, le gona bjale le sa nkgoma pelo. Mantšu a mogolo yoo a ntirile gore ke ikwe ke na le mohola.”​—Mat. 10:31.

3. (a) Moapostola Paulo o itše’ng ka go kgothatša ba bangwe? (b) Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se?

 ³ Ga se ra swanela go makala ge Beibele e gatelela gore re kgothatšane. Moapostola Paulo o ngwaletše Bakriste ba Baheberu gore: “Bana bešo, hlokomelang gore go se be le o tee wa lena yo a bago le pelo e kgopo ya go hloka tumelo ka go katologela kgole le Modimo yo a phelago; eupša tšwelang pele le kgothatšana letšatši le lengwe le le lengwe . . . e le gore go se be le o tee wa lena yo a thatafatšwago ke matla a forago a sebe.” (Baheb. 3:12, 13) Ge e ba motho yo mongwe a ile a go kgothatša gomme wa ikwa o matlafetše, gona o tla tseba gore go kgothatša ba bangwe go bohlokwa kudu. Ka gona anke re ahlaahleng dipotšišo tše: Ke ka baka la’ng go kgothatša ba bangwe go le bohlokwa? Ke’ng seo re ka ithutago sona tseleng yeo Jehofa, Jesu le Paulo ba ilego ba kgothatša ba bangwe? Gona re ka kgothatša ba bangwe bjang?

4. Ke bomang bao ba hlokago go kgothatšwa, gona ke ka baka la’ng batho ba se sa kgothatšana?

⁴ Ka moka ga rena re hloka go kgothatšwa. Se se bjalo kudukudu ge re gola. Morutiši yo a bitšwago Timothy Evans o re: “Bana . . . ba hloka go kgothatšwa go fo swana le ge dimela di hloka go nošetšwa. Ge ngwana a kgothatšwa, o ikwa a le bohlokwa e bile a ratwa.” Eupša re phela dinakong tše thata. Batho ke baithati, ga ba na lerato e bile ga ba sa kgothatšana. (2 Tim. 3:1-5) Batswadi ba bangwe ga ba rete bana ba bona ka baka la gore le bona batswadi ba bona ga sa nka ba ba reta. Batho ba bantši ga ba retwe mešomong ya bona, ka gona ba a lla ka baka la seo.

5. Go kgothatša go akaretša’ng?

⁵ Gantši kgothatšo e akaretša go reta motho ka baka la selo seo a se dirilego gabotse. Le gona re ka kgothatša ba bangwe ka go ba botša go tšwa pelong gore ba na le dika tše dibotse goba ka go bolela “ka mo go homotšago le bao ba nyamilego.” (1 Bathes. 5:14) Lentšu la Segerika leo gantši le fetolelwago e le “kgothatšo” le ra gore “go biletša motho kgauswi le wena.” Ge re dutše re hlankela Modimo re na le bana babo rena le dikgaetšedi, re ba le dibaka tša go ba kgothatša. (Bala Mmoledi 4:9, 10.) Na re ipha nako ya go botša ba bangwe kamoo re ba ratago ka gona le go ba leboga? Pele re araba potšišo yeo, re swanetše go nagana ka seema sa ka Beibeleng se se rego: “Lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego ke le lebotse gakaakang!”​—Die. 15:23.

6. Ke ka baka la’ng Diabolo a nyaka go re nyamiša? Nea mohlala.

⁶ Sathane Diabolo o nyaka go re nyamiša ka gore o a tseba gore ge re nyamile re tlo fela matla tirelong ya Jehofa le dilong tše dingwe. Diema 24:10 e re: “Na o ipontšhitše o nyamile letšatšing la tlalelo? Gona matla a gago a tla hlaela.” Sathane o ile a diriša mathata le ditatofatšo gore a nyamiše monna wa go loka e lego Jobo, eupša mathaithai ao a ile a palelwa. (Jobo 2:3; 22:3; 27:5) Re ka lwantšha mediro ya Diabolo ka go kgothatša ditho tša malapa a rena le phuthego. Se se tla dira gore ka magaeng a rena le Holong ya Mmušo go thabiše le go ba le khutšo.

7, 8. (a) Ke mehlala efe ya ka Beibeleng yeo e bontšhago gore Jehofa o tšea go kgothatša ba bangwe go le bohlokwa? (b) Motswadi a ka ekiša bjang mohlala wa Jehofa? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

⁷ Jehofa. Mopsalme o opetše ka gore: “Jehofa o kgauswi le ba dipelo tše di robegilego; o phološa ba meoya e nyamilego o šoro.” (Ps. 34:18) Ge moporofeta yo a botegago e lego Jeremia a be a tšhogile e bile a nyamile, Jehofa o ile a mo kgothatša. (Jer. 1:6-10) E fo  nagana kamoo moporofeta yo a tšofetšego e lego Daniele a ilego a ikwa a kgothatšegile ka gona ge Modimo a be a mo romela morongwa gore a mo matlafatše. Le gona morongwa yoo o ile a bitša Daniele gore ke “monna yo a rategago kudu.” (Dan. 10:8, 11, 18, 19.) Na le wena o ka kgothatša bagoeledi, babulamadibogo le batšofadi?

⁸ Ge Jesu a be a le mo lefaseng, Modimo ga se a ka a nagana gore ka ge a šomile le yena ka mengwaga e mentši, ga go hlokagale gore a mo rete le go mo kgothatša. Go e na le moo, ka makga a mabedi, Jesu o ile a kwa Tatagwe a bolela a le legodimong a re: “Yo ke Morwa wa ka, morategi, yo ke mo amogetšego.” (Mat. 3:17; 17:5) Ka go re’alo, Modimo o ile a reta Jesu gomme a mo kgonthišetša gore o be a dira dilo gabotse. Jesu o swanetše go ba a ile a kgothatšega kudu ge a be a ekwa mantšu ao ka makga a mabedi. La mathomo o a kwele ge a be a thoma bodiredi bja gagwe gomme a a kwa la bobedi ngwageng wa mafelelo wa bophelo bja gagwe bja mo lefaseng. Le gona Jehofa o ile a romela morongwa gore a tle a matlafatše Jesu ge a be a le tlalelong bošegong bja pele ga lehu la gagwe. (Luka 22:43) Ge e ba o le motswadi, ekiša mohlala wa Jehofa ka go dula o kgothatša bana ba gago le go ba reta ge ba dira dilo gabotse. Le gona re swanetše go ba thekga kudu ge e ba potego ya bona e lekwa letšatši le letšatši sekolong.

9. Re ka ithuta’ng tseleng yeo Jesu a bego a swara baapostola ba gagwe ka yona?

⁹ Jesu. Bošegong bjoo Jesu a thomilego Segopotšo, o ile a lemoga gore baapostola ba gagwe ba na le boikgogomošo. Ka boikokobetšo, Jesu o ile a ba hlapiša maoto, eupša ba be ba sa dutše ba ngangišana ka gore yo mogolo ke mang gare ga bona; le gona Petro o be a ikholofela kudu. (Luka 22:24, 33, 34) Lega go le bjalo, Jesu o ile a reta baapostola ba ba gagwe ba botegago ka gobane ba ile ba swarelela le yena melekong ya gagwe. O ile a ba botša e sa le pele gore ba be ba tlo dira mediro e fetago ya gagwe, e bile a ba kgonthišetša gore Modimo o a ba rata. (Luka 22:28; Joh. 14:12; 16:27) Ipotšiše gore: “Go re’ng ke sa ekiše Jesu ka go reta bana ba ka le ba bangwe ge ba dirile dilo gabotse go e na le go lebelela diphošo tša bona?”

10, 11. Moapostola Paulo o ile a bontšha bjang gore go kgothatša ba bangwe go bohlokwa?

¹⁰ Moapostola Paulo. Mangwalong a gagwe, Paulo o boletše gabotse ka Bakristegotee le yena. O ile a sepela le ba bangwe ba bona ka mengwaga e mentši gomme go molaleng gore o be a tseba diphošo tša bona, eupša o ile a bolela dilo tše dibotse ka bona. Ka mohlala, Paulo o ile a bolela gore Timotheo ke “[ngwana wa gagwe] yo a rategago le yo a botegago Moreneng,” yo a bego a tlo thuša Bakristegotee le yena. (1 Bakor. 4:17; Bafil. 2:19, 20) Moapostola Paulo o boletše ka Tito gore o ile a “[hlatselwa] gantši e le yo a nago le boikemišetšo ditabeng tše dintši.” (2 Bakor. 8:22, 23) Ruri Timotheo le Tito ba swanetše go ba ba ile ba kgothatšega ge ba ekwa seo Paulo a bego a se nagana ka bona!

¹¹ Paulo le Baranaba ba ile ba bea maphelo a bona kotsing ka go boela mafelong ao ba ilego ba hlaselwa o šoro. Ka mohlala, le ge ba ile ba ganetšwa o šoro kua Lisitara, ba ile ba boela moo go yo kgothatša bao e bego e sa tšwa go ba barutiwa gore ba dule tumelong. (Dit. 14:19-22) Kua Efeso, Paulo o ile a kopana le lešaba le le galefilego. Ditiro 20:1, 2 e re: “Ge mpherefere o kokobetše, Paulo a romela lentšu la gore go bitšwe barutiwa gomme ge a ba kgothaditše le go ba laela, o ile a tšwa a tšea leeto la go ya Matsedonia. Eitše ge a sepetše le ditikologo tšeo gomme a kgothaditše ba ba lego moo ka mantšu a mantši, a tla Gerika.” Ruri Paulo o be a lebelela go kgothatša ba bangwe go le bohlokwa kudu.

12. Diboka tša rena di re thuša bjang gore re kgothatšane?

¹² Lebaka le lengwe leo Tatago rena wa legodimong a ilego a dira tokišetšo ya gore re be le diboka ka mehla ke gore re kgothatšane. (Bala Baheberu 10:24, 25.) Go no swana le balatedi ba Jesu ba lekgolong la pele la mengwaga, re bokana gotee gore re ithute le go kgothatšwa. (1 Bakor. 14:31) Cristina, yo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se, o re: “Selo seo ke se ratago kudu ka diboka ke lerato le kgothatšo tšeo ke di hwetšago moo. Ka dinako tše dingwe ke fihla Holong ya Mmušo ke gateletšegile. Eupša dikgaetšedi di tla go nna, tša nkgokarela gomme tša mpotša gore ke botsana. Di mpotša gore di a nthata le gore di thabela go bona tšwelopele ya ka tirelong ya Jehofa. Kgothatšo ya tšona e ntira gore ke ikwe ke imologile!” Ruri go a lapološa ge ka moka ga rena re ‘kgothatšana’!​—Baroma 1:11, 12.

13. Ke ka baka la’ng bahlanka ba Modimo bao ba godilego moyeng ba hloka go kgothatšwa?

¹³ Gaešita le bahlanka ba Modimo bao ba godilego moyeng ba hloka go kgothatšwa. Nagana ka Joshua. O be a hlanketše Modimo ka potego ka mengwaga e mentši. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a botša Moshe gore a kgothatše Joshua. O ile a re go yena: “Roma Joshua, o mo kgothatše o be o mo matlafatše, ka gobane ke yena a tlago go eta setšhaba se pele go tshelela ka mošola, le gona ke yena a tlago go dira gore se tšee naga yeo o tlago go e bona gore e be bohwa bja sona.” (Doit. 3:27, 28) Joshua o be a le kgauswi le go rwala boikarabelo bjo bogolo bja go tsenya Baisiraele Nageng ya Kholofetšo. O be a tlo kopana le mathata a itšego gaešita le go fenywa gatee ntweng. (Josh. 7:1-9) Ke ka baka leo Joshua a bego a hloka go kgothatšwa le go matlafatšwa! Ka gona anke yo mongwe le yo mongwe wa rena a kgothatše bagolo, go akaretša le balebeledi ba tikologo, bao ba šomago ka thata go hlokomela mohlape wa Modimo. (Bala 1 Bathesalonika 5:12, 13.) Molebeledi yo mongwe wa tikologo o itše: “Ka dinako tše dingwe bana babo rena ba re nea mangwalo a go re leboga, ba re botša kamoo ba thabetšego ketelo ya rena. Mangwalo ao re a a boloka ke moka ra a bala ge re nyamile. A re kgothatša kudu.”

14. Ke’ng seo se bontšhago gore motho o amogela keletšo gabonolo ge a retwa le go kgothatšwa?

¹⁴ Bagolo ba Bakriste le batswadi ba lemogile gore go reta batho ba bangwe le go ba kgothatša go ba thuša gore ba amogele keletšo ya Beibele. Ge Paulo a be a reta Bakorinthe ka baka la ge ba dirišitše keletšo ya gagwe, ba swanetše go ba ba ile ba matlafala gomme ba tšwela pele ba dira dilo tše dibotse. (2 Bakor. 7:8-11) Andreas, yo a nago le bana ba babedi, o re: “Kgothatšo e thuša bana go gola moyeng le  maikwelong. Ge o ba kgothatša, go ba bonolo gore ba amogele keletšo. Le ge bana ba rena ba tseba seo se lokilego, ba kgona go tšwela pele ba dira se se lokilego ka ge re dula re ba kgothatša.”

15. Ke’ng se sengwe seo re ka se dirago go kgothatša ba bangwe?

¹⁵ Botša barapedigotee le wena gore o leboga maiteko a bona a mabotse le dika tša bona tše dibotse. (2 Dikor. 16:9; Jobo 1:8) Jehofa le Jesu ba leboga kudu seo ka moka ga rena re se dirago go thekga Mmušo wa Modimo, gaešita le ge maiteko a rena le meneelo ya rena di fapana go ya ka maemo a rena. (Bala Luka 21:1-4; 2 Bakorinthe 8:12.) Ka mohlala, ba bangwe ba bana babo rena le dikgaetšedi ba tšofetšego ba dira maiteko a magolo gore ba be gona dibokeng ka mehla, ba tšee karolo go tšona le go ya tšhemong. Ruri re swanetše go ba reta le go ba kgothatša!

16. Ke ka baka la’ng re sa swanela go dikadika go kgothatša ba bangwe?

¹⁶ Kgothatša ba bangwe ge sebaka se bulega. Ge o bona ngwanabo rena a dirile selo se itšego se sebotse, go re’ng o sa mo rete? Ela hloko seo se diragetšego ge Paulo le Baranaba ba be ba le Antiokia kua Pisidia. Balaodi ba okamelago ba sinagoge ya moo ba ile ba re go bona: “Banna, bana bešo, ge e ba go na le lentšu le ge e le lefe la kgothatšo leo le nago le lona bakeng sa batho, le boleleng.” Paulo o ile a arabela ka go ba nea polelo e botse. (Dit. 13:13-16, 42-44) Ge e ba o bulegelwa ke sebaka sa go kgothatša motho yo a itšego, dira bjalo. Ge re ka tlwaela go kgothatša ba bangwe, le bona ba tla re kgothatša.​—Luka 6:38.

17. Ke’ng se se dirago gore theto e kgothatše le go feta?

¹⁷ Reta ba bangwe go tšwa pelong, o be o ba botše gore o ba retela eng. Go reta ba bangwe le go ba kgothatša go a thuša, eupša seo Jesu a ilego a se botša Bakriste ba Thiathira se bontšha gore go bolela ka go lebanya selo seo o retago motho ka sona go bohlokwa le go feta. (Bala Kutullo 2:18, 19.) Ka mohlala, ge e ba re le batswadi, re ka botša bana ba rena seo re se lebogago ka tšwelopele ya bona tirelong ya Modimo. Re ka reta mma yo a se nago molekane ka tsela yeo a godišago bana ba gagwe ka yona go sa šetšwe mathata. Go reta ba bangwe ka tsela ye le go ba kgothatša go ka ba matlafatša kudu!

18, 19. Ke’ng seo se ka re thušago go kgothatša ba bangwe?

¹⁸ Jehofa a ka se re botše gore re kgothatše motho yo a itšego go etša ge a ile a botša Moshe gore a kgothatše Joshua le go mo matlafatša. Lega go le bjalo, Modimo o a thaba ge re kgothatša badumedigotee le rena le batho ba bangwe. (Die. 19:17; Baheb. 12:12) Ka mohlala, re ka botša ngwanabo rena yo a neilego polelo kamoo polelo ya gagwe e re thušitšego ka gona goba e re thušitšego go kwešiša lengwalo le itšego. Kgaetšedi yo mongwe o ile a ngwalela seboledi seo se bego se tlile phuthegong ya gabo gore: “Le ge ke boletše le wena ka nakwana, o ile wa lemoga gore ke imetšwe gomme wa nkgothatša le go mmatlafatša. Tseba gore tsela yeo o bego o bolela ka botho ka yona ge o be o le sethaleng le ge o be o bolela le nna, e dirile gore ke kwe gore Jehofa o a nthata.”

¹⁹ Ga go pelaelo gore re tla hwetša dibaka tše dintši tša go tiiša ba bangwe tumelong ge e ba re diriša keletšo ya Paulo yeo e rego: “Tšwelang pele le kgothatšana e bile le agana, feela bjalo ka ge le dira e le ka kgonthe.” (1 Bathes. 5:11) Ka moka ga rena re tla thabiša Jehofa ge e ba re ‘tšwela pele re kgothatšana letšatši le lengwe le le lengwe.’