1. Jehofa ga a re kgethele’ng? Hlalosa.

JEHOFA ga a re kgethele gore re phele bjang. O re ruta kamoo re ka dirago diphetho tše dibotse, gomme ge re dira diphetho tšeo di mo thabišago, o re thuša gore re atlege. (Ps. 119:173) Ge re dutše re diriša dilo tšeo re ithutilego tšona ka Beibeleng, re tla dira diphetho tše dibotse.—Baheb. 5:14.

2. Re ka thatafalelwa ke’ng ka morago ga gore re dire phetho e itšego?

² Gaešita le ge re dirile diphetho tše dibotse, re ka thatafalelwa ke go fetša seo re se thomilego. Nagana ka mehlala ye: Ngwanabo rena wa mofsa o phethile gore a bale Beibele ka moka. Ke moka o latela lenaneo la gagwe ka dibeke tše sego kae, eupša nengneng o a tlogela. Kgaetšedi o phethile gore e be mmulamadibogo wa ka mehla, eupša o dikadika go tlatša fomo. Sehlopha sa bagolo se phethile ka gore se kaonefatše tabeng ya go dira maeto a bodiši go bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong, eupša ka morago ga dikgwedi tše dintši se be se sa ka sa thoma. Maemo a a mararo a a fapana, eupša go na le seo a swanago ka sona. Bana babo rena ba le kgaetšedi ba dirile diphetho eupša ga se ba dira seo ba se phethilego. Bakriste ba lekgolong la pele la mengwaga bao ba bego ba dula kua Korinthe le bona ba bile le bothata bjo bo swanago. Ela hloko seo re ka ithutago sona go bona.

3. Bakorinthe ba ile ba dira phetho efe, eupša go ile gwa direga’ng?

³ Mo e ka bago ka 55 C.E., Bakorinthe ba ile ba dira phetho e bohlokwa. Ba ile ba kwa gore bana babo bona ba kua Jerusalema le Judea ba be ba na le mathata e bile ba diila, gomme diphuthego tše dingwe di be di kgoboketša tšhelete gore di ba thuše. Bakorinthe ba be ba le botho gomme ba ile ba nyaka go thuša bana  babo bona bao ba bego ba diila, ke moka ba ile ba botšiša Paulo gore ba ka dira eng gore ba ba thuše. Paulo o ile a botša phuthego yeo seo e bego e swanetše go se dira gomme a kgetha Tito gore a yo kgoboketša tšhelete yeo e neetšwego. (1 Bakor. 16:1; 2 Bakor. 8:6) Eupša ka morago ga dikgwedi tše mmalwa Paulo o ile a kwa gore phuthego yeo ga se ya ka ya dira seo e bego e se tshepišitše. Seo se be se era gore moneelo wa bona o be o ka se kgone go fihla Jerusalema ka nako e tee le meneelo yeo e tšwago diphuthegong tše dingwe.—2 Bakor. 9:4, 5.

4. Go ya ka Bakorinthe ba Bobedi 8:7, 10, 11, Paulo o ile a kgothaletša Bakorinthe go dira’ng?

⁴ Bakorinthe ba be ba dirile phetho e botse, gomme Paulo o ile a ba retela gore ba be ba na le tumelo e tiilego le gore ba be ba nyaka go bontšha ba bangwe botho. Eupša o ile a swanelwa ke go ba kgothaletša gore ba fetše seo ba se thomilego. (Bala 2 Bakorinthe 8:7, 10, 11.) Phihlelo ya bona e re ruta gore gaešita le Bakriste bao ba botegago ba ka thatafalelwa ke go dira seo ba se phethilego.

5. Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se?

⁵ Go swana le Bakorinthe, le rena re ka thatafalelwa ke go dira seo re se phethilego. Ka baka la’ng? Ka gobane ga se ra phethagala gomme re ka dikadika go dira seo re se phethilego. Goba go ka direga dilo tšeo re bego re sa di letela tšeo di ka re šitišago go dira seo re bego re se phethile. (Mmo. 9:11; Baroma 7:18) Re ka dira’ng go lebeledišiša phetho yeo re bego re e dirile nakong e fetilego gomme ra bona ge e ba re swanetše go dira diphetogo? Gona re ka dira’ng go kgonthišetša gore re fetša seo re se thomilego?

6. Ke neng moo re ka swanelwago ke go fetoša phetho yeo re e dirilego?

⁶ Go na le diphetho tše dingwe tše bohlokwa tšeo re ka se tsogego re di fetošitše. Ka mohlala, re ka se fetoše phetho yeo re e dirilego ya go hlankela Jehofa goba ya go botegela balekane ba rena. (Mat. 16:24; 19:6) Eupša go na le diphetho tše dingwe tšeo re ka swanelwago ke go di fetoša. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane maemo a a fetoga. Ke megato efe yeo e ka re thušago go dira diphetho tše dibotse?

7. Re swanetše go rapela Jehofa gore a re nee eng, gona ka baka la’ng?

⁷ Rapela Jehofa gore a go nee bohlale. Beibele e re: “Ge e ba mang le mang wa lena a hloka bohlale, a a tšwele pele a kgopela Modimo, gobane o fa bohle kudu.” (Jak. 1:5) Ka ge re sa phethagala, ka moka ga rena re fela re “hloka bohlale.” Ka gona kgopela Jehofa gore a go thuše ge o dira phetho le ge o nyaka go e fetoša. Ke moka Jehofa o tla go thuša gore o dire phetho e botse.

8. O swanetše go dira nyakišišo ya mohuta ofe pele o dira phetho?

⁸ Dira nyakišišo ka mo go tseneletšego. Bala Beibele le dikgatišo tša rena tšeo di theilwego go yona, gomme o bolele le bana beno bao o bonago ba ka go nea dikeletšo tše dibotse. (Die. 20:18) Go dira nyakišišo yeo go tla go thuša pele o ka dira phetho ya go fetoša mošomo, go huduga goba go kgetha thuto yeo e tlago go go thuša go hwetša mošomo wo o ka se go šitišego go hlankela Jehofa.

9. Re tlo holega bjang ge re dira diphetho e le gore re kgahliše Modimo?

⁹ Lebelela gore ke ka baka la eng o dirile phetho e itšego. Jehofa o na le taba le gore ke ka baka la eng re dirile phetho e itšego. (Die. 16:2) O nyaka gore re botege dilong ka moka. Ka gona ga se ra swanela go dira phetho e itšego e le go no nyaka go kgahliša batho. Ge e ba re dirile phetho e itšego gore re kgahliše batho ba bangwe, ga go tlo ba bonolo gore re dire seo re se phethilego. Ka mohlala, ngwanabo rena wa mofsa a ka phetha ka gore o nyaka go ba mmulamadibogo wa ka mehla. Eupša ka morago ga nako e itšego ge a thatafalelwa ke go fihlelela diiri tše di nyakegago, seo se mo dira gore a se sa thabela  go ya tšhemong. A ka ba a be a ipotša gore lebaka la gagwe le legolo la go tšea bobulamadibogo ke gore o nyaka go kgahliša Jehofa. Eupša na go ka direga gore lebaka e be e le go kgahliša batswadi ba gagwe goba motho yo mongwe?

10. Re ka thušwa ke’ng gore re dire diphetogo?

¹⁰ Nagana ka morutwana wa Beibele yo a nyakago go tlogela go kgoga. Ka bekenyana e tee goba tše pedi o kgona go tlogela go kgoga le ge go le thata, eupša ka morago o boela gape o a kgoga. Ke moka mafelelong o kgona go tlogela ka mo go feletšego. O thušitšwe ke’ng? O thušitšwe ke go rata Jehofa le go nyaka go mo thabiša.—Bakol. 1:10; 3:23.

11. Ke ka baka la’ng o swanetše go ipeela dipakane tše itšego?

¹¹ Ipeele dipakane tše itšego. Ge e ba o ipeetše dipakane tše itšego, go tlo ba bonolo gore o di phethe. Ka mohlala, o ka ba o phethile gore o nyaka go bala Beibele ka mehla. Eupša ge o ka se itirele lenaneo, o ka palelwa ke go fihlelela seo o se phethilego. * Sehlopha sa bagolo se ka ba se phethile ka gore se kaonefatše tabeng ya go dira maeto a bodiši go bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong, eupša ka morago ga nako e itšego ga se sa dira kamoo se bego se phethile ka gona. E le gore bagolo ba ba kgone go dira seo ba se phethilego, ba swanetše go ipotšiša dipotšišo tše bjalo ka tše: “Na re na le bana babo rena le dikgaetšedi bao ka go lebanya ba hlokago go direlwa maeto a bodiši? Na re ipeetše nako e itšego ya gore re ba etele?”

12. Ke’ng seo re ka swanelwago ke go se dira, gona ka baka la’ng?

¹² Eba le tekatekano. Ke therešo gore ka moka ga rena re ka se be le nako, didirišwa le matla a go dira selo se sengwe le se sengwe seo re nyakago go se dira. Ka gona eba le tekatekano. Go ka nyakega gore o fetoše phetho yeo o bego o e dirile ka morago ga gore o lemoge gore o ka se kgone go e dira. (Mmo. 3:6) Eupša a re re o lebeledišišitše phetho ya gago lefsa, wa dira diphetogo mo go nyakegago, gomme bjale o bona o ka kgona go fihlelela seo o se phethilego. Ela hloko megato e mehlano yeo e ka go thušago go fetša seo o se thomilego.

13. O ka hwetša kae matla a gore o fihlelele seo o se phethilego?

¹³ Rapela Jehofa gore a go nee matla a go dira seo o se phethilego. Modimo a ka go nea ‘matla a go dira dilo’ le go fihlelela seo o se phethilego. (Bafil. 2:13) Ka gona kgopela Jehofa moya wa gagwe o mokgethwa gore o go matlafatše. Tšwela pele o rapela Jehofa le ge o bona eka ga a go arabe kapela. Go etša ge Jesu a boletše, ‘tšwela pele o kgopela gomme o tla newa moya o mokgethwa.’—Luka 11:9, 13.

14. Molao wa motheo wo o lego go Diema 21:5 o ka go thuša bjang gore o fihlelele seo o se phethilego?

¹⁴ Eba le lenaneo. (Bala Diema 21:5.) E le gore o fetše selo le ge e le sefe seo o se thomilego, o swanetše go ba le lenaneo. Ke moka o swanetše go latela lenaneo leo. Ka mo go swanago, ge o dira phetho, ngwala fase dilo ka moka tšeo o swanetšego go di dira gore o fihlelele seo o se phethilego. Ge o na le mošomo o boimanyana, o ka thoma ka go o dira ganyenyane-ganyenyane. Nako le nako ge o dirile mošomo o itšego o monyenyane, o tlo kgona go bona gore o dirile mo gontši gakaakang. Paulo o kgothaleditše Bakorinthe gore ba ntšhe moneelo “letšatšing la pele la beke e nngwe le e nngwe,” go e na le gore ba mo emele ge a fihla. (1 Bakor. 16:2) Go dira mešomo e boima ganyenyane-ganyenyane go tla go thuša le gore o se ke wa ikwa o imelwa.

15. O ka dira’ng ka morago ga gore o ngwale fase seo o nyakago go se dira?

¹⁵ Ge e ba o ngwala fase seo o nyakago go se dira, go tlo ba bonolo gore o se dire. (1 Bakor.  14:40) Ka mohlala, sehlopha sa bagolo se neilwe tlhahlo ya gore se kgethe mogolo yo a tlago go ngwala phetho e nngwe le e nngwe yeo e dirilwego ke sehlopha sa bagolo, go akaretša le go ngwala bagolo bao ba tlago go e šala morago gotee le gore phetho yeo e swanetše go fihlelelwa neng. Ge bagolo ba latela tlhahlo ye, go tlo ba bonolo gore ba dire seo ba se phethilego. (1 Bakor. 9:26) Le wena o ka leka go dira selo seo se swanago le se dilong tšeo o nyakago go di fihlelela. Ka mohlala, o ka ngwala dilo tšeo o nyakago go di dira letšatši le letšatši gomme ka godimo wa ngwala seo o nyakago go se dira pele. Ge o dira se, go tlo ba bonolo gore o fetše seo o se thomilego gomme o be o nyake le go fihlelela dilo tše dingwe.

16. O swanetše go dira’ng ka morago ga gore o ngwale fase seo o bego o nyaka go se fihlelela, gona Baroma 12:11 e thekga seo bjang?

¹⁶ Šoma ka thata. Go nyakega gore o šome ka thata gore o dire seo o bego o se ngwadile fase le gore o fetše seo o se thomilego. (Bala Baroma 12:11.) Paulo o boditše Timotheo gore a ‘tšwele pele a ikgafa’ le gore a ‘dule a šoma ka thata’ go ba morutiši yo kaone. Le rena re ka diriša keletšo ye ya Paulo selong se sengwe le se sengwe seo re nyakago go se direla Jehofa.—1 Tim. 4:13, 16.

17. Lengwalo la Baefeso 5:15, 16, le ka re thuša bjang go dira seo re bego re phethile go se dira?

¹⁷ Diriša nako ya gago gabotse. (Bala Baefeso 5:15, 16.) Bea nako yeo o tlogo dira seo o phethilego gore o se dire gomme o se ke wa fetoša nako yeo. O se ke wa re o letela nako ya maleba ya go thoma seo o phethilego gore o tla se dira, ka gobane nako yeo e ka no se tle. (Mmo. 11:4) Hlokomela gore o se ke wa dumelela dilo tše di se nago mohola di go jela nako le matla a go dira dilo tše bohlokwa kudu. (Bafil. 1:10) Ge e ba go kgonega, kgetha nako yeo batho ba ka se go šitišego. Kgopela ba bangwe gore ba se ke ba go šitiša. Nagana ka go tima founo ya gago gomme o tle o lebelele melaetša ka morago ga ge o feditše seo o se dirago. *

18-19. Ke’ng seo se ka go thušago gore o fetše seo o se thomilego gaešita le ge go se bonolo?

¹⁸ Nagana ka mafelelo a mabotse ao o tlago go ba le ona ge o ka fetša seo o se thomilego. Mafelelo a phetho ya gago a swana le ge o fihlile mo o bego o eya gona. Ge e ba o tloga o nyaka go fihla mo o yago gona, o tlo tšwela pele o sepela le ge tsela e tswaletšwe gomme o swanetše go tšea tsela e nngwe. Ka mo go swanago, ge re ka dula re naganne ka mafelelo a mabotse ao re tlago go ba le ona ge re dira seo re se phethilego, re ka se fele matla le ge re lebana le ditlhohlo goba re swanelwa ke go fetoša tsela yeo re bego re sepela ka yona.—Bagal. 6:9.

¹⁹ Go dira diphetho tše dibotse ga go bonolo, gomme go dira seo re se phethilego go ka ba boima. Eupša Jehofa a ka go nea bohlale le matla a go fetša seo o se thomilego.