1-2. (a) Go ya ka Baefeso 6:16, ke ka baka la’ng re swanetše go ba le “kotse e kgolo ya tumelo”? (b) Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se?

NA O na le “kotse e kgolo ya tumelo”? (Bala Baefeso 6:16.) Ga go pelaelo gore o na le yona. Go no swana le ge kotse e kgolo e be e šireletša mmele wa lešole, tumelo le yona e ka go šireletša dilong tše mpe tše di diregago mo lefaseng, tše bjalo ka boitshwaro bjo bobe, bošoro le selo le ge e le sefe seo se sa dumelelanego le melao ya Modimo.

² Eupša re phela “mehleng ya bofelo,” gomme tumelo ya rena e tlo dula e lekwa. (2 Tim. 3:1) O ka hlahloba bjang kotse ya gago ya tumelo go kgonthišetša gore e dula e tiile? Le gona o ka dira’ng gore tumelo ya gago e dula e tiile? Re tlo hwetša dikarabo tša dipotšišo tše sehlogong se.

3. Mašole a be a dira’ng dikotse tša ona, gona ka baka la’ng?

³ Mehleng ya kgale gantši mašole a be a diriša dikotse tšeo di bego di na le matlalo. Mašole a be a tlotša dikotse ka makhura gore matlalo a tšona a se ke a senyega le go dira gore moo go nago le tšhipi go se ke gwa rusa. Ge lešole le be le ka lemoga gore kotse ya lona e senyegile, le be le kgonthišetša gore e a lokišwa e le gore le dule le itokišeleditše go ya ntweng. Seo lešole le bego le se dira se ka swantšha bjang le seo o swanetšego go se dira ka tumelo ya gago?

4. Ke ka baka la’ng o swanetše go hlahlobišiša kotse ya gago ya tumelo, gona o ka dira seo bjang?

⁴ Go swana le mašole a kgale, le wena o swanetše go dula o hlahlobišiša kotse ya gago ya tumelo le go e hlokomela e le gore  o dule o itokišeleditše ntwa. Ka ge re le Bakriste, re lwa le manaba a rena e lego Sathane le batemona ba gagwe. (Baef. 6:10-12) Ga go na motho yo a ka go hlokomelelago kotse ya gago ya tumelo. O ka dira’ng go kgonthišetša gore tumelo ya gago e tla dula e tiile le ge o lekwa? Sa pele, o swanetše go rapela Modimo gore a go thuše. Ke moka o diriše Lentšu la Modimo gore le go thuše go itebelela ka tsela yeo Modimo a go lebelelago ka yona. (Baheb. 4:12) Beibele e re: “Bota Jehofa ka pelo ya gago ka moka gomme o se ke wa ithekga ka tlhaologanyo ya gago.” (Die. 3:5, 6) O naganne ka lengwalo le, ke ka baka la’ng o sa lebeledišiše diphetho tšeo o sa tšwago go di dira? Ka mohlala, na o ile wa ba le bothata bja go hloka tšhelete, gomme wa nagana ka seo Jehofa a re tshepišago sona lengwalong la Baheberu 13:5 leo le rego: “Le ka mohla nka se ke ka go tlogela le ge e le go go lahla”? Na tshepišo yeo e ile ya go fa tumelo ya gore Jehofa o tla go thuša? Ge e ba go le bjalo, gona go ra gore kotse ya gago ya tumelo e boemong bjo bobotse.

5. Ke’ng seo o ka se hwetšago ka morago ga gore o hlahlobišiše tumelo ya gago?

⁵ O ka makatšwa ke seo o se hwetšago ka morago ga gore o hlahlobišiše tumelo ya gago. O ka hwetša gore o be o dutše o na le mafokodi ao o bego o sa a lemoge. Ka mohlala, o ka lemoga gore go tshwenyega go sa hlokagale, maaka le go nyama di sentše tumelo ya gago. Ge e ba se se go diragaletše, o ka šireletša bjang tumelo ya gago gore e se ke ya senyega le go feta?

6. Ke dilo dife tšeo e sego phošo gore re tshwenyege ka tšona?

⁶ Ka dinako tše dingwe go a nyakega gore re tshwenyege ka dilo tše itšego. Ka mohlala, go a nyakega gore re tshwenyege ka gore re kgahliše Jehofa le Jesu. (1 Bakor. 7:32) Ge e ba re ka dira sebe se segolo, re tshwenyega ka gore re boele re be le tswalano e botse le Modimo. (Ps. 38:18) Le gona re tshwenyega ka gore re kgahliše balekane ba rena, re hlokomele malapa a rena le go phedišana gabotse le Bakristegotee le rena.—1 Bakor. 7:33; 2 Bakor. 11:28.

7. Go ya ka Diema 29:25, ke ka baka la’ng re se ra swanela go boifa batho?

⁷ Ka lehlakoreng le lengwe, go tshwenyega kudu go ka senya tumelo ya rena. Ka mohlala, re ka dulela go tshwenyega ka go ba le dijo le diaparo. (Mat. 6:31, 32) E le gore re se sa tshwenyega ka dilo tše, re ka ikhwetša re nyaka go dira tšhelete e ntši. Re ka ba ra thoma le go rata tšhelete. Ge e ba re ka dumelela se se direga, tumelo ya rena go Jehofa e ka fokola kudu gomme ra se sa ba le tswalano e botse le yena. (Mar. 4:19; 1 Tim. 6:10) Re ka ba ra thoma go tshwenyega ka dilo tše di sa hlokagalego, go swana le go nyaka go amogelwa ke batho. Le gona re ka ba ra thoma go boifa go tlaišwa ke batho go feta go boifa go se kgahliše Jehofa. E le gore re itšhireletše kotsing ye, re swanetše go kgopela Jehofa gore a re nee tumelo le sebete e le gore re se boife batho.—Bala Diema 29:25; Luka 17:5.

8. Re swanetše go dira’ng ge e ba re botšwa maaka ka Jehofa le ka bana babo rena?

⁸ Sathane, e lego “tatago maaka,” o diriša batho bao a ba laolago go phatlalatša maaka ka Jehofa le bana babo rena le dikgaetšedi. (Joh. 8:44) Ka mohlala, bahlanogi ba phatlalatša maaka le therešo e sa felelago ka mokgatlo wa Jehofa ba diriša thelebišene, diwepesaete le dilo tše dingwe. Maaka ao a gare ga ‘mesebe e tukago’ ya Sathane. (Baef. 6:16) Re swanetše go dira’ng ge motho yo mongwe a thoma go re botša maaka ao? Ga se ra swanela go mo theetša. Ka baka la’ng? Ka gobane re na le tumelo go Jehofa e bile re tshepa bana babo rena le dikgaetšedi. Ge e le gabotse, ga se ra swanela go boledišana le bahlanogi. Le gona ga se ra  swanela go ngangišana le bona ka selo le ge e le sefe, gaešita le ge re ka ba re no nyaka go tseba ka dilo tšeo ba di bolelago.

9. Go nyama go ka dira gore re ikwe bjang?

⁹ Go nyama go ka fokodiša tumelo ya rena. Ke therešo gore re ka se no hlokomologa mathata a rena. Ge e le gabotse, re tla ba re bontšha go se be le maikarabelo ge re ka leka go dira bjalo. Ka gona ka dinako tše dingwe re ka ikwa re nyama. Eupša ga se ra swanela go dulela go nagana ka mathata a rena. Ge e ba re ka dira bjalo, re ka thoma go lebala ka dilo ka moka tše dibotse tšeo Jehofa a re tshepišitšego tšona. (Kut. 21:3, 4) Seo se tla dira gore re nyame, re ikwe re se sa na matla gomme ra tlogela go hlankela Jehofa. (Die. 24:10) Eupša seo ga se sa swanela go re diragalela.

10. O ithuta’ng lengwalong leo le ngwadilwego ke kgaetšedi wa kua United States?

¹⁰ Ka mohlala, nagana ka kgaetšedi yo mongwe wa kua United States yo a dulago a hlahloba kotse ya gagwe ya tumelo le ge a hlokometše monna wa gagwe yo a babjago o šoro. Lengwalong leo a le ngwaletšego ntlongkgolo o itše: “Ka dinako tše dingwe boemo bja rena bo dira gore ke gateletšege e bile ke nyame, eupša kholofelo yeo nna le monna wa ka re nago le yona e tiile. Ke leboga dilo ka moka tšeo Jehofa a re direlago tšona go matlafatša tumelo ya rena le go re kgothatša. Re tloga re hloka keletšo yeo a re neago yona le kgothatšo. Di re thuša gore re tšwele pele re hlankela Jehofa le go kgotlelela teko ye.” Phihlelong ya kgaetšedi yo, re a bona gore re ka kgona go fenya maikwelo a go nyama. Re ka kgona bjang? Lebelela mathata a gago e le teko e tšwago go Sathane. Eba le tumelo ya gore Jehofa o tla go homotša. Le gona o leboge dijo tšeo a re neago tšona go tiiša tumelo ya rena.

11. Re swanetše go ipotšiša dipotšišo dife go bona ge e ba kotse ya rena ya tumelo e sa le boemong bjo bobotse?

¹¹ Na o kgona go bona moo o swanetšego go lokiša kotse ya gago ya tumelo? Dikgweding tše mmalwa tše di fetilego, na o kgonne go phema go tshwenyega ka dilo tše di sa hlokagalego? Na o kgonne go gana go ngangišana le bahlanogi le go se nyake go theetša maaka ao ba a phatlalatšago ka mokgatlo wa rena? Le gona, na o kgonne go lwantšha maikwelo a go nyama? Ge e ba go le bjalo, gona kotse ya gago ya  tumelo e boemong bjo bobotse. Eupša re swanetše go dula re le šedi ka gobane go na le dilo tše dingwe tšeo Sathane a di dirišago go senya tumelo ya rena. Anke ga bjale re boleleng ka se sengwe sa tšona.

12. Ke’ng se se ka diregago ge e ba re rata dilo tša manobonobo?

¹² Go rata dilo tša manobonobo go ka dira gore tumelo ya rena e fokole gomme ra se sa hlankela Jehofa gabotse. Moapostola Paulo o itše: “Ga go na motho yo e rego ge a hlankela e le mohlabani a itsenya medirong ya kgwebo ya bophelo bja batho ka kakaretšo, e le gore a tle a amogelwe ke yo a mo ngwadišitšego e le mohlabani.” (2 Tim. 2:4) Ge e le gabotse, mašole a Baroma a be a se a dumelelwa go dira mešomo e mengwe. Go be go tla direga’ng ge lešole le be le ka se kwe taelo yeo?

13. Ke ka baka la’ng lešole le be le se la swanela go dira mešomo e mengwe?

¹³ Nagana ka tiragalo ye. A re re mesong mašole a itlwaeletša ntwa, eupša lešole letee ga le gona. Lešole leo le toropong le rekiša dijo mmarakeng. Ge e eba mantšiboa, mašole ao a hlahlobišiša ditlhamo tša ona le go loutša marumo a ona. Eupša lešole lela le rekišago dijo kua mmarakeng lona le gare le lokišetša dijo tšeo le tlago go di rekiša letšatšing le le latelago. Ke moka mesong ya letšatši le le latelago, manaba a tla go sa letelwa. Go mašole a, ke lefe leo le tla bago le itokišeleditše ntwa e bile le tlago go thabiša molaodi wa lona? Ge e ba le wena o be o tlo lwa ntweng yeo, na o be o tla kgetha go ema kgauswi le lešole leo le bego le itokišeleditše ntwa goba leo le bego le rekiša mmarakeng?

14. Ke’ng se se lego bohlokwa go rena ka ge re le mašole a Kriste?

¹⁴ Re swana le mašole ao a dulago a itlwaeletša ntwa. Selo se bohlokwa seo re tshwenyegilego ka sona ke go nyaka go thabiša Balaodi ba rena e lego Jehofa le Jesu. Go thabiša Jehofa le Jesu go bohlokwa kudu go feta selo le ge e le sefe seo re ka se hwetšago lefaseng le la Sathane. Re swanetše go kgonthišetša gore re na le nako le matla a go hlankela Jehofa, le go kgonthišetša gore kotse ya rena ya tumelo e dula e le boemong bjo bobotse gotee le ditlhamo tše dingwe tša rena.

15. Paulo o re neile temošo efe, gona ka baka la’ng?

 ¹⁵ Re swanetše go dula re le šedi! Ka baka la’ng? Moapostola Paulo o re lemošitše gore “bao ba ikemišeditšego go huma” ba tla “arošwa tumelong.” (1 Tim. 6:9, 10) Polelwana ‘go arošwa’ e ra gore re ka thoma go šitišwa ke go nyaka go ba le dilo tšeo re sa di hlokego. Ke moka ra thoma go ‘kganyoga dilo tše dintši tša go hloka tlhaologanyo le tše di gobatšago.’ Eupša re swanetše go dula re gopola gore Sathane o diriša dikganyogo tše go fokodiša tumelo ya rena.

16. Pego yeo e lego go Mareka 10:17-22, e swanetše go re dira gore re naganišiše ka dipotšišo dife?

¹⁶ A re re o na le sa gago, gomme o ka kgona go reka dilo tše dintši tša manobonobo. Na o tla be o dira phošo ge o ka reka dilo tšeo o di nyakago eupša ge e le gabotse o sa di hloke? Ga se gore go bjalo. Eupša naganišiša ka dipotšišo tše: Gaešita le ge re na le tšhelete ya go reka selo se itšego, na ruri re tla ba le nako le matla a go diriša selo seo le go dula re se hlokometše? Le gona na re ka thoma go rata kudu dilo tša manobonobo? Na go rata kudu dilo tša manobonobo go ka re dira gore re swane le lesogana leo le ilego la gana taletšo ya Jesu ya gore le hlankele Modimo ka mo go oketšegilego? (Bala Mareka 10:17-22.) Ruri go kaone gore re phele bophelo bjo bonolo gomme re diriše nako ya rena e bohlokwa le matla a rena re hlankela Modimo!

17. Ke’ng seo re sa swanelago go se lebala?

¹⁷ Ga se ra swanela go lebala gore re ntweng, le gona re swanetše go dula re itokišeleditše go lwa letšatši le letšatši. (Kut. 12:17) Bana babo rena le dikgaetšedi ba ka se re swarele kotse ya rena ya tumelo. Rena ka borena re swanetše go itshwarela yona ka go tia.

18. Ke ka baka la’ng mašole a mehleng ya kgale a be a swarelela ka go tia dikotse tša ona ge a be a le ntweng?

¹⁸ Mehleng ya kgale, lešole le be le retwa ka morago ga gore le bontšhe sebete ntweng. Eupša le be le tla hlabja ke dihlong ge le be le ka boa gae le se la swara kotse ya lona. Radihistori wa Moroma e lego Tacitus o ngwadile gore: “Go be go hlabiša dihlong kudu ge e ba lešole le be le ka boa ntweng le se la swara kotse ya lona.” Le ke le lengwe la mabaka ao a bego a dira gore mašole a swarelele ka go tia dikotse tša ona ge a be a le ntweng.

19. Re ka dira’ng gore re dule re swere ka go tia kotse ya rena ya tumelo?

¹⁹ Re swarelela ka go tia kotse ya rena ya tumelo ka go ba gona dibokeng ka mehla le ka go botša batho ka leina la Jehofa le ka Mmušo wa gagwe. (Baheb. 10:23-25) Go oketša moo, re bala Lentšu la Modimo letšatši le letšatši gomme ra rapela Jehofa gore a re thuše go diriša seo re ithutilego sona maphelong a rena. (2 Tim. 3:16, 17) Ge re dira dilo tše, go ka se be le sebetša le ge e le sefe seo Sathane a ka se dirišago seo se ka re thibelago go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Jes. 54:17) “Kotse [ya rena] e kgolo ya tumelo” e tla re šireletša. Re tlo šoma gotee le bana babo rena le dikgaetšedi re le ngatana e tee. E bile re tlo fenya ntweng yeo re e lwago letšatši le letšatši ya gore tumelo ya rena e dule e tiile. Le gona, sa bohlokwa le go feta re tlo ba le tokelo ya go ba ka lehlakoreng la Jesu ge a tla be a fenya Sathane le balatedi ba gagwe ntweng.—Kut. 17:14; 20:10.