1. Ke ka baka la’ng re swanetše go ineela go Jehofa ka mo go feletšego?

RE SWANETŠE go ineela go Jehofa ka mo go feletšego ka gobane ke Mmopi wa rena e bile o re neile bophelo. (Kut. 4:11) Eupša go na le bothata. Gaešita le ge re rata Jehofa e bile re mo hlompha, go ka ba le dilo tšeo di ka bago bohlokwa kudu maphelong a rena moo di ka re šitišago go rata Jehofa le go mo hlankela ka mo go feletšego. Re swanetše go kwešiša gore seo se ka direga bjang. Eupša sa pele, anke re boleleng gore go ineela go Jehofa ka mo go feletšego go akaretša eng.

2. Go ya ka Ekisodo 34:14, re tlo dira’ng ge e ba re ineetše go Jehofa ka mo go feletšego?

² Ge Beibele e bolela ka go ineela go Modimo, e ra gore re swanetše go mo rata ka dipelo tša rena ka moka. Ge e ba re ineetše go Jehofa ka mo go feletšego, re tlo hlankela yena a nnoši. Re ka se rate motho le ge e le ofe goba selo le ge e le sefe go feta Jehofa.—Bala Ekisodo 34:14.

3. Ke ka baka la’ng go ineela go Jehofa go sa bolele gore re bo madumelatšohle?

³ Go ineela go Jehofa ga go bolele gore re no ba bo madumelatšohle. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane re ineela go Jehofa ka morago ga gore re ithute ka yena. Ka morago ga gore re ithute ka yena, re thoma go rata dika tša gagwe tše dibotse. Re thoma go tseba seo Jehofa a se ratago le seo a se hloilego, gomme le rena re ikwa go swana le yena. Le gona re kwešiša gore o be a re bopetše gore re tle re mo hlankele ka mo go sa felego mo lefaseng, e bile re dumela seo. Re bona e le tokelo e kgolo kudu gore o re dumeletše gore re be bagwera ba gagwe. (Ps.  25:14) Selo se sengwe le se sengwe seo re ithutago sona ka Mmopi wa rena se dira gore re be le tswalano ya kgauswi kudu le yena.—Jak. 4:8.

4. (a) Diabolo o diriša’ng go re dira gore re se rate Jehofa ka mo go feletšego? (b) Re tlo bolela ka’ng sehlogong se?

⁴ Diabolo o laola lefase le, gomme o le diriša go dira gore dilo tšeo re di nyakago di be bohlokwa kudu maphelong a rena moo di ka dirago gore go be boima gore re lwantšhe dikganyogo tše mpe. (Baef. 2:1-3; 1 Joh. 5:19) Diabolo o nyaka gore re rate dilo tše dingwe e le gore di re šitiše go rata Jehofa ka mo go feletšego. Anke re boleleng ka ditsela tše pedi tšeo a ka di dirišago go dira seo. Sa pele, o leka go re dira gore re rate tšhelete, gomme sa bobedi o leka go re dira gore re rate boithabišo bjo bobe.

5. Ke ka baka la’ng re swanetše go itlhokomela gore re se rate tšhelete?

⁵ Ka moka ga rena re nyaka go ba le diaparo tše dibotsana, go dula lefelong le le kgahlišago e bile ga re nyake go hloka dijo. Eupša re swanetše go itlhokomela gore re se ke ra rata tšhelete. Batho ba bantši lehono ba ‘rata tšhelete’ e bile ba rata go reka. (2 Tim. 3:2) Jesu o be a tseba gore balatedi ba gagwe ba ka tla ba lekega gore ba rate tšhelete le go rata go reka. O itše: “Ga go yo a ka bago lekgoba la marena a mabedi, gobane o tla hloya yo mongwe a rata yo mongwe goba o tla kgomarela yo mongwe a nyatša yo mongwe. Le ka se be makgoba a Modimo le a Mahumo.” (Mat. 6:24) Motho yo a hlankelago Jehofa eupša a fetša nako e ntši a šoma gore a hume, go tla swana le ge a leka go hlankela marena a mabedi. O tla be a se a ineela go Jehofa ka mo go feletšego.

6. Re ithuta’ng go seo Jesu a ilego a se botša phuthego ya kua Laoditsea?

⁶ Pele ga ngwaga wa 100 C.E., Bakriste ba phuthegong ya kua Laoditsea ba ile ba ikgantšha ka gore: “Ke humile, ke hweditše mahumo gomme ga ke sa nyaka selo.” Eupša Jehofa  le Jesu ba be ba bona gore ba ‘hlomola pelo, ba a šokiša, ba a diila, ba foufetše e bile ba hloboletše.’ Jesu ga se a ka a ba nea keletšo ka baka la ge ba be ba humile, eupša o ba neile yona ka baka la ge ba be ba rata tšhelete kudu moo e lego gore tswalano ya bona le Jehofa e be e senyegile. (Kut. 3:14-17) Ge e ba re lemoga gore re thoma go rata tšhelete, re swanetše go fetoša kapelapela tsela yeo re naganago ka yona. (1 Tim. 6:7, 8) Ge e ba re ka se dire bjalo, re tlo thoma go rata dilo tše dingwe gomme Jehofa a se sa re amogela ka gobane o “[nyaka] boineelo bjo bo feletšego.” (Doit. 4:24) Ka gona, ke’ng seo se ka dirago gore re thome go rata tšhelete?

7-9. O ithutile’ng phihlelong ya mogolo yo mongwe yo a bitšwago David?

⁷ Nagana ka mohlala wa David, e lego mogolo yo a šomago ka thata wa kua United States. O re o be a šoma ka thata mošomong wa gagwe. Khamphani yeo a bego a e šomela e ile ya mo nea maemo a godimo gotee le go mo patela tšhelete e ntši. Le gona nageng yeo a bego a dula go yona go be go se na motho yo a kgonago go dira mošomo woo wa gagwe go mo phala. David o itše: “Ka nako yeo, ke be ke nagana gore Jehofa o a ntšhegofatša.” Eupša na ruri Jehofa o be a mo šegofatša?

⁸ David o ile a thoma go lemoga gore mošomo wa gagwe o senya tswalano ya gagwe le Jehofa. O re: “Ke be ke ikhwetša ke nagana ka mathata a mošomong ge ke le dibokeng gaešita le ge ke le tšhemong. Le ge ke be ke dira tšhelete e ntši, ke ile ka thoma go gateletšega kudu gomme nna le mosadi wa ka re ile ra thoma go ba le mathata lenyalong la rena.”

⁹ David o ile a lemoga gore o be a swanetše go kgetha gore ke eng seo se swanetšego go tla pele bophelong bja gagwe. O re: “Ke ile ka ipotša gore ke swanetše go fetoša tsela yeo ke phelago ka yona.” David o ile a nyaka go fetoša dinako tša gagwe tša mošomo, ka gona o ile a  botša motho yo a bego a mo hirile ka taba yeo. Go ile gwa direga’ng? Ka manyami, David o ile a rakwa mošomong. O ile a dira’ng ka morago ga moo? O itše: “Ga sa nka ka senya nako, letšatšing le le latetšego ke ile ka tlatša fomo ya go ba mmulamadibogo wa go thuša yo a sa kgaotšego.” E le gore David le mosadi wa gagwe ba iphediše, ba ile ba thoma go šoma mošomo wa go hlwekiša meago e megolo. Ka morago ga nakwana, David o ile a ba mmulamadibogo wa ka mehla gomme ka morago mosadi wa gagwe le yena o ile a mo latela. Banyalani ba ba ile ba kgetha go dira mošomo woo batho ba bantši ba o tšeelago fase, eupša gore ba šoma mošomo wa mohuta mang ga go bohlokwa go bona. Gaešita le ge ba gola tšhelete e nyenyane kudu ge e bapetšwa le yeo ba bego ba e gola peleng, ba hwetša dilo tšeo ba di hlokago kgwedi e nngwe le e nngwe. Ba nyaka go etiša Mmušo pele maphelong a bona gomme ba a bona gore Jehofa o hlokomela bao ba dirago seo.—Mat. 6:31-33.

10. Re ka diša bjang dipelo tša rena?

¹⁰ Go sa šetšwe gore re na le sa rena goba ga re na selo, re swanetše go diša dipelo tša rena. Re ka dira seo bjang? O se ke wa thoma go rata mahumo. Le gona o se ke wa dumelela mošomo wa gago o eba bohlokwa kudu go feta go hlankela Jehofa. Eupša o tla tseba bjang ge e ba o šetše o thomile go rata mahumo e bile mošomo o le bohlokwa kudu go feta go hlankela Jehofa? O ka ipotšiša gore: ‘Na gantši ke nagana ka mošomo wa ka ge ke le dibokeng goba ge ke le tšhemong? Na ke phela ke tshwenyegile ka gore ke tla ba le tšhelete e lekanego nakong e tlago? Na tšhelete le dilo tšeo re nago le tšona di dira gore nna le molekane wa ka re dule re elwa? Na nka se be le bothata bja go dira mošomo wo batho ba bantši ba o tšeelago fase ge e ba mošomo woo o tla mpha nako e ntši ya go hlankela Jehofa?’ (1 Tim. 6:9-12) Ge re dutše re ipotšiša dipotšišo tše, anke re gopoleng gore Jehofa o a re rata e bile o holofetša bao ba ineetšego go yena gore: “Le ka mohla nka se ke ka [le] tlogela le ge e le go [le] lahla.” Ke ka baka leo moapostola Paulo a ilego a ngwala gore: ‘Anke tsela ya lena ya bophelo e se be ya go rata tšhelete.’—Baheb. 13:5, 6.

11. Ke’ng seo se ka diregago ge motho a kgetha boithabišo bjo bo fošagetšego?

¹¹ Jehofa o nyaka gore re ipshine ka bophelo, gomme boithabišo bo ka dira gore re ipshine ka bjona. Ge e le gabotse, Beibele e re: “Ga go se se phalago gore motho a je le go nwa gomme a thabiše moya wa gagwe ka tše botse ka baka la boitapišo bja gagwe.” (Mmo. 2:24) Eupša boithabišo bjo bontši bjo bo lego gona bo ka senya tswalano ya rena le Jehofa. Bo ka  dira gore batho ba bantši ba thome go amogela goba gaešita le go rata dilo tšeo Beibele e rego di fošagetše.

12. Go ya ka Bakorinthe ba Pele 10:21, 22, ke ka baka la’ng re swanetše go kgetha boithabišo ka šedi?

¹² Re nyaka go ineela go Jehofa ka mo go feletšego, ka gona ga se ra swanela go jela “tafoleng ya Jehofa” le “tafoleng ya batemona.” (Bala 1 Bakorinthe 10:21, 22.) Gantši ge batho ba eja gotee go ra gore ba a tsebana. Ge e ba re kgetha boithabišo bjo bo tletšego ka bošoro, botemona, boitshwaro bjo bobe le mekgwa e mengwe e fošagetšego, go ra gore re ja dijo tšeo di dirilwego ke manaba a Modimo e bile re ja le ona. Ka baka leo, seo se tla dira gore re ikgobatše e bile re senye tswalano ya rena le Jehofa.

13-14. Go ya ka Jakobo 1:14, 15, ke ka baka la’ng re swanetše go kgetha boithabišo ka šedi? Nea mohlala.

¹³ Anke re boneng kamoo boithabišo bo swanago le dijo. Ge re tlo ja, re a kgetha gore re je eng. Eupša ge re šetše re jele, re ka se kgethe gore dijo tšeo di šome bjang mebeleng ya rena. Dijo tša phepo di tla dira gore re phele gabotse, eupša tšeo di se nago phepo, di tla dira gore re babje. Go ka no se bonagale kapela gore dijo tšeo di tlo re thuša gore re phele gabotse goba go dira gore re babje, eupša mafelelong go tlo bonagala.

¹⁴ Ka mo go swanago, ge re kgetha boithabišo re ka kgetha gore re tsenya eng menaganong ya rena. Ka morago ga moo, boithabišo bjoo re bo kgethilego bo tlo kgoma kamoo re naganago ka gona le kamoo re ikwago ka gona. Ge re kgethile boithabišo ka šedi re tla lapologa, eupša ge re sa bo kgethe gabotse, re tlo gobala. (Bala Jakobo 1:14, 15.) Re ka no se bone kapejana kamoo boithabišo bjo bobe bo nago le mafelelo a mabe, eupša ge nako e dutše e eya, re tlo bona. Ke ka baka leo Beibele e re lemošago gore: “Le se ke la timetšwa; Modimo ga a kwerwe. Gobane se sengwe le se sengwe seo motho a se bjalago, ke sona seo a tlago go se buna; gobane yo a bjalago nameng ya gagwe o tla buna tshenyego nameng.” (Bagal. 6:7, 8) Ruri go bohlokwa gore re se ke ra ithabiša ka boithabišo bjo bo nago le dilo tšeo Jehofa a di hloilego!—Ps. 97:10.

15. Jehofa o re file mpho efe?

¹⁵ Ba bantši ba rena re thabela go bogela seteišene sa rena sa thelebišene sa Inthaneteng sa Kgašo ya JW. Kgaetšedi yo mongwe yo a bitšwago Marilyn o itše: “Kgašo ya JW e nthušitše gore ke be motho yo a thabilego, e bile ke kgona go bogela selo se sengwe le se sengwe seo se lego mo go yona ke sa boife selo. Ge ke ikwa ke lewa ke bodutu goba moya wa ka o le fase, ke nyaka polelo goba Temana ya Letšatši ya Bethele yeo nka e bogelago. Ka morago ga gore ke dire seo, ke ikwa ke le kgauswi kudu le Jehofa le mokgatlo wa gagwe. Ruri Kgašo ya JW e tloga e fetošitše bophelo bja ka.” Na o holwa ke mpho ye ya Jehofa? Go tlaleletša mananeong a kgwedi le kgwedi, Kgašo ya JW e na le mananeo a go theetšwa, dibidio le dikoša tšeo di kgothatšago tšeo o ka di bogelago goba go di theetša ka nako le ge e le efe.

16-17. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba šedi ka nako yeo re e fetšago re ithabiša, gona re ka dira seo bjang?

¹⁶ Re swanetše go ba šedi gore re kgetha boithabišo bja mohuta mang, le gore re fetša nako e kaakaang re ithabiša. Ge e ba re se šedi, re ka ikhwetša re fetša nako e ntši re ithabiša go feta go fetša nako e ntši re hlankela Jehofa. Ba bantši ba hwetša go le thata go laola nako yeo ba e fetšago ba ithabiša. Kgaetšedi yo a bitšwago Abigail yo a nago le mengwaga e 18 o re: “Ge ke feditše letšatši ka moka ke be ke šoma, go bogela thelebišene go nthuša gore ke lapologe. Eupša ge ke sa hlokomele, ke fetša diiri tše dintši ke bogetše thelebišene.” Ngwanabo rena wa mofsa yo a bitšwago Samuel o re: “Ka dinako  tše dingwe ke bogela dibidio tše dintši tše dikopana Inthaneteng. Ke thoma ka go bogela bidio e tee, gomme ge ke phafoga, ke hwetša go šetše go fetile diiri tše tharo goba tše nne.”

¹⁷ O ka laola bjang nako yeo o e fetšago o ithabiša? Sa pele, tseba gore o fetša nako e kae o ithabiša. Go re’ng o sa ngwale nako yeo o e fetšago o ithabiša ka beke e tee feela? Ngwala khalentareng gore o feditše nako e kae o bogetše thelebišene, o fetleka Inthanete goba o bapala dipapadi thaboleteng goba founong. Ge e ba o bona okare o fetša nako e ntši kudu o dira dilo tše, leka go itirela lenaneo. Thoma pele ka go dira dilo tše bohlokwa, gomme ka morago e be gona o ithabišago. Ke moka o kgopele Jehofa gore a go thuše go latela lenaneo la gago. Ge o ka dira seo, o tla ba le nako le matla ao o a hlokago a go ba le thuto ya Beibele ya motho ka noši, borapedi bja lapa, go ya dibokeng le go ya tšhemong. Le gona o tlo thabela nako yeo o e fetšago o ithabiša ka gobane o tla be o etišitše Jehofa pele.

18-19. Re ka bontšha bjang gore re ineetše go Jehofa ka mo go feletšego?

¹⁸ Ka morago ga gore moapostola Petro a ngwale ka go fedišwa ga lefase la Sathane gotee le go ngwala ka lefase le lefsa leo le tlago go tla, o itše: “Baratiwa, ka ge le letetše dilo tše, dirang sohle se le ka se kgonago gore mafelelong a le hwetše le se na sepatso le bile le hloka sekodi gomme le le khutšong.” (2 Pet. 3:14) Ge e ba re ekwa keletšo yeo e bile re dira sohle seo re ka se kgonago go dula re itshwere gabotse le go hlankela Jehofa ka tsela yeo a e amogelago, gona re tla be re bontšha gore re ineetše go Jehofa ka mo go feletšego.

¹⁹ Sathane le lefase la gagwe ba tlo dula ba leka go re dira gore re etiše dilo tše dingwe pele go e na le go etiša Jehofa pele. (Luka 4:13) Eupša go sa šetšwe mathata ao a re welago, re ka se dumelele motho le ge e le ofe goba selo le ge e le sefe se re šitiša go rata Jehofa ka dipelo tša rena ka moka. Re ikemišeditše go nea Jehofa seo se swanelago yena feela, e lego go ineela go yena ka mo go feletšego.