1. Bakorinthe ba Bobedi 3:1-3 e re thuša bjang go bona gore ke tokelo e kgolo go swarela motho thuto ya Beibele go fihlela a kolobetšwa? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

O IKWA bjang ge o bona motho yo a itšego ka phuthegong ya geno a kolobetšwa? Ga go pelaelo gore o thaba kudu. (Mat. 28:19) Le gona ge e ba ke wena o ithutago le motho yoo, ruri o thaba kudu go mmona a kolobetšwa! (1 Bathes. 2:19, 20) Batho bao ba sa tšwago go kolobetšwa ba swana le ‘mangwalo a go bolelela’ phuthego ka moka, e sego feela a go bolelela batho bao ba ithutilego le bona.—Bala 2 Bakorinthe 3:1-3.

2. (a) Ke potšišo efe e bohlokwa yeo re swanetšego go nagana ka yona, gona ka baka la’ng? (b) Thuto ya Beibele ke’ng? (Bona mongwalo wa tlase.)

² Go a kgahliša go bona gore mengwageng e mene e fetilego re be re bega dithuto tša Beibele * tše e ka bago tše 10 000 000 kgwedi e nngwe le e nngwe lefaseng ka moka. Mengwageng yona yeo e mene, batho ba e ka bago ba 280 000 ba be ba kolobetšwa ngwaga le ngwaga gore e be Dihlatse tša Jehofa. Re ka thuša bjang batho ba bangwe ba bantši bao ba ithutago Beibele gore le bona ba kolobetšwe? Ge feela Jehofa a sa neile batho sebaka sa gore ba fetoge e be Dihlatse tša gagwe, le rena re swanetše go ba thuša gore ba tle ba kolobetšwe kapejana ka mo go ka kgonegago. Re swanetše go dira seo pele nako e jewa ke magotlo!—1 Bakor. 7:29a; 1 Pet. 4:7.

3. Re tlo ithuta eng sehlogong se ka taba ya go swara dithuto tša Beibele?

 ³ Ka ge modiro wa go dira batho barutiwa o le bohlokwa kudu gona bjale, Sehlopha se Bušago se ile sa botšiša diofisi tša makala gore re ka dira eng gore re thuše barutwana ba bantši ba Beibele gore ba kolobetšwe. Sehlogong se le seo se latelago re tlo bona seo re ka ithutago sona go bao ba nago le phihlelo modirong wo, e lego babulamadibogo, baromiwa le balebeledi ba tikologo. * (Die. 11:14; 15:22) Bana babo rena ba le dikgaetšedi ba re hlalosetša seo barutiši ba Beibele le barutwana ba bona ba ka se dirago e le gore morutwana a atlege. Sehlogong se re tlo ithuta ka dilo tše hlano tšeo motho yo mongwe le yo mongwe yo a ithutago Beibele a swanetšego go di dira gore mafelelong a tle a kolobetšwe.

4. Re swanetše go lemoga’ng ge e ba ka mehla re ithuta le motho nako e kopana kudu?

⁴ Bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi ba swara dithuto tša Beibele nako e kopana kudu. Ka dinako tše dingwe ba di swara ba eme mojako. Gaešita le ge ye e le tsela e botse ya go thuša motho yo a thabelago go ithuta Beibele, ka dinako tše dingwe dithuto tšeo ga di swarwe beke e nngwe le e nngwe. E le gore ba kgone go tšwela pele ba thuša motho yo a thabelago, bana babo rena ba bangwe le dikgaetšedi ba nea motho yo a thabelago dinomoro tša bona tša founo e le gore ba tle ba kgone go mo ngwalela melaetša goba go mo founela. Ka dinako tše dingwe ba ka boledišana le motho yoo ka dikgwedi tše dintši eupša thuto ya bona ya Beibele e sa tšwele pele. Ge e ba morutwana wa Beibele a sa iphe nako e ntšinyana ya go ithuta Lentšu la Modimo, go ka se kgonege gore a tšwele pele go fihlela a ineela go Jehofa e bile a kolobetšwa.

5. Ke’ng seo Jesu a ilego a se bolela go Luka 14:27-33 seo se ka re thušago modirong wa rena wa go dira batho barutiwa?

⁵ Nakong e nngwe, Jesu o ile a diriša mohlala go hlalosa seo motho a swanetšego go se dira ge e ba a nyaka go ba morutiwa wa gagwe. O ile a bolela ka motho yo a nyakago go aga tora le ka kgoši yeo e nyakago go ya ntweng. Jesu o boletše gore motho yo a nyakago go aga tora o swanetše go thoma pele ka go “dula fase gomme a [bale] ditshenyegelo” go bona ge e ba o tla kgona go fetša go aga tora yeo. Le gona o boletše gore kgoši yeo e nyakago go ya ntweng e swanetše go thoma pele “ka go dula fase [e rerišane] le ba bangwe” go bona ge e ba madira a yona a tla kgona go yo lwa ntweng. (Bala Luka 14:27-33.) Ka mo go swanago, Jesu le yena o be a tseba gore ge motho a nyaka go ba morutiwa wa gagwe, o swanetše go lebeledišiša gabotse seo se bolelwago ke go ba molatedi wa gagwe. Ka baka leo, re  swanetše go kgothaletša batho bao re ithutago le bona gore re sware le bona thuto ya Beibele beke e nngwe le e nngwe. Re ka dira seo bjang?

6. Ke’ng seo re ka se dirago gore re be le dithuto tša Beibele tšeo di tšwelago pele?

⁶ Thoma pele ka go oketša nako yeo le e fetšago le ithuta. Go e na le gore o boledišane le motho yo o ithutago le yena ka temana e tee feela ya Beibele, mohlomongwe le ka boledišana ka ditemana tše pedi nako e nngwe le e nngwe ge o mo etela. Ge e ba a šetše a tlwaetše go boledišana le wena nako e teletšana, mo kgopele ge e ba le ka oketša nako yeo le e fetšago le ithuta Beibele. Le gona ge e ba le be le ithuta le eme mojako, mo kgopele ge e ba go na le lefelo leo le ka dulago go lona gore le kgone go ithuta. Tsela yeo motho yoo a tlago go go araba ka yona e tla bontšha ge e ba a tšea thuto ya Beibele e le bohlokwa. Go thuša morutwana go dira tšwelopele kapejana, o ka mmotšiša ge e ba a ka kgona go ithuta gabedi ka beke. Eupša go na le se sengwe gape seo se nyakegago ntle le go no ithuta gatee goba gabedi bekeng e nngwe le e nngwe.

7. O ka dira’ng gore o lokišetše thuto e nngwe le e nngwe ya Beibele gabotse?

⁷ O swanetše go lokišetša gabotse nako e nngwe le e nngwe ge o yo swara thuto ya Beibele. O ka thoma pele ka go bala taba yeo o tlo ithutago yona le morutwana ke moka wa bala le mangwalo. Kwešiša gabotse dintlha tša bohlokwa thutong yeo. Nagana ka sehlogo sa thuto yeo, dihlogwana, dipotšišo, mangwalo ao a ngwadilwego gore bala, diswantšho le dibidio le ge e le dife tšeo di ka thušago motho yoo go kwešiša taba yeo. Ge o lokišetša, nagana kamoo o tlago go hlalosetša morutwana taba yeo le ithutago yona ka tsela e bonolo le yeo e kwagalago e le gore a kgone go e kwešiša gomme a e diriše.—Neh. 8:8; Die. 15:28a.

8. Mantšu a moapostola Paulo ao a lego go Bakolose 1:9, 10, a re ruta’ng ka go rapelela barutwana ba Beibele?

⁸ Ge o lokišetša, rapela Jehofa gomme o mmotše ka motho yo o ithutago le yena le ka dilo tšeo a di hlokago. Mo kgopele gore a go thuše go ruta morutwana ka tsela yeo e tlago go kgoma pelo ya gagwe. (Bala Bakolose 1:9, 10.) Leka go nagana e sa le pele ka selo seo morutwana a ka thatafalelwago ke go se kwešiša goba seo a ka thatafalelwago ke go se dumela. O se ke wa lebala gore morero wa gago ke go mo thuša gore mafelelong a kolobetšwe.

9. O ka thuša bjang motho yo o ithutago le yena gore a lokišetše? Hlalosa.

⁹ Re holofela gore ge re ithuta Beibele le motho ka mehla seo se tla mo thuša gore a leboge dilo ka moka tšeo Jehofa le Jesu ba mo diretšego  tšona, ke moka a nyaka go ithuta ka mo go oketšegilego. (Mat. 5:3, 6) E le gore morutwana a holege, o swanetše go theetša ka kelohloko ge le ithuta. O ka mo thuša go dira seo ka go mo hlalosetša gore go bohlokwa gore a lokišetše e sa le pele nako e nngwe le e nngwe ge le tlo ithuta. Le gona o ka mmotša gore a naganišiše ka seo a se balago le go bona gore a ka se diriša bjang. O ka mo thuša bjang gore a lokišetše? Lokišetša kgaolo e tee le yena go mmontšha gore a lokišetše bjang. * Mmontšhe kamoo a ka hwetšago dikarabo serapeng e bile o mo hlalosetše kamoo go thalela mantšu a sego kae feela go ka mo thušago go gopola karabo. Ke moka o mo kgopele gore a arabe a diriša mantšu a gagwe. Ge a ka dira seo, wena o tlo kgona go tseba ge e ba a kwešišitše gabotse seo le ithutago sona. Go na le selo se sengwe gape seo o ka kgothaletšago morutwana gore a se dire.

10. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go bala Beibele letšatši le letšatši, gona morutwana o swanetše go dira’ng gore a holwe ke seo a se balago?

¹⁰ Le ge go le bohlokwa gore morutwana a ithute le morutiši wa gagwe beke e nngwe le e nngwe, o tla holega kudu ge a ka dira dilo tše itšego letšatši le letšatši a nnoši. Ka mohlala, o swanetše go boledišana le Jehofa. A ka dira seo bjang? A ka dira seo ka go theetša Jehofa le go boledišana le yena. A ka theetša Modimo ka go bala Beibele letšatši le letšatši. (Josh. 1:8; Ps. 1:1-3) Mmontšhe kamoo a ka dirišago “Lenaneo la go Bala Beibele” leo a ka le phrinthago wepesaeteng ya jw.org/nso. * E le gore a holwe kutšwanyana ke seo a se balago ka Beibeleng, mo kgothaletše gore a naganišiše ka seo a se balago le gore se mo ruta eng ka Jehofa le kamoo a ka se dirišago bophelong bja gagwe.—Dit. 17:11; Jak. 1:25.

11. Morutwana a ka ithuta bjang go rapela gabotse, gona ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore a rapele Jehofa ka mehla?

¹¹ Kgothaletša morutwana gore a bolele le Jehofa ka go mo rapela letšatši le letšatši. Ge o thoma thuto le ge o e fetša, rapela ka go tšwa pelong gomme o bolele motho yo o ithutago le yena ka leina dithapelong tšeo. Ge a theeditše dithapelo tša gago o tla ithuta go rapela go tšwa pelong le go rapela Jehofa Modimo a diriša leina la Jesu Kriste. (Mat. 6:9; Joh. 15:16) Nagana kamoo go bala Beibele letšatši le letšatši (e lego go theetša Jehofa) le go mo rapela (e lego go bolela le yena) go tlago go thuša morutwana go batamela kgauswi le Modimo! (Jak. 4:8) Ge e ba morutwana wa Beibele a dira dilo tšeo letšatši le letšatši, seo  se tla mo thuša gore mafelelong a ineele go Jehofa gomme a kolobetšwe. Ke’ng se sengwe gape seo se ka mo thušago?

12. O ka thuša bjang morutwana gore a be le segwera le Jehofa?

¹² Seo morutwana a ithutago sona thutong ya gagwe se swanetše go mo kgahla e bile se kgome pelo ya gagwe. Ka baka la’ng? Ka gobane re nyaka gore a kgone go diriša seo a ithutago sona, e sego feela go no ithuta ka Jehofa. Jesu o ile a ruta batho dilo tše dintši gomme ba be ba rata go mo theetša ge a ruta. Eupša batho ba be ba mo latela ka gobane ge a be a ba ruta o be a kgoma dipelo tša bona. (Luka 24:15, 27, 32) Morutwana o swanetše go lemoga gore Jehofa ke Modimo wa kgonthe yoo a ka bago le segwera le yena, e bile o swanetše go lemoga gore Jehofa e ka ba Tatagwe, Modimo wa gagwe le Mogwera wa gagwe. (Ps. 25:4, 5) Ge o dutše o ithuta le morutwana, mo hlalosetše ka dika tše dibotse tša Modimo. (Ek. 34:5, 6; 1 Pet. 5:6, 7) Go sa šetšwe gore le ithuta ka eng, mo hlalosetše gore Jehofa ke Modimo wa mohuta mang. Mo thuše go kwešiša dika tše dibotse tša Jehofa tše bjalo ka lerato, botho le kwelobohloko. Jesu o boletše gore “taelo e kgolokgolo le ya pele” ke ya gore “o rate Jehofa Modimo wa gago.” (Mat. 22:37, 38) Dira sohle seo o ka se kgonago go thuša motho yo o ithutago le yena gore a rate Modimo ka pelo ya gagwe ka moka.

13. Nea mohlala wa seo o ka se dirago go thuša morutwana go ithuta ka dika tše dibotse tša Jehofa.

¹³ Ge o boledišana le motho yo o ithutago le yena, mmotše gore ke ka baka la eng wena o rata Jehofa. Se se ka mo thuša go lemoga gore le yena o swanetše go ba le segwera le Jehofa gomme a ithute go mo rata. (Ps. 73:28) Ka mohlala, na ka kgatišong yeo le ithutago yona goba ka lengwalong leo le sa tšwago go le bala go na le selo se itšego seo se kgomago pelo ya gago seo se bolelago ka dika tša Modimo tše bjalo ka lerato, bohlale, toka goba matla? Botša morutwana ka se gomme o mo hlalosetše gore le ke le lengwe la mabaka a mantši ao a dirago gore o rate Tatago rena wa legodimong. Go sa na le selo se sengwe gape seo morutwana wa Beibele a swanetšego go se dira gore mafelelong a tle a kolobetšwe.

14. Go ya ka Baheberu 10:24, 25, diboka di re hola bjang, gona o ka hlalosetša bjang morutwana seo?

¹⁴ Ka moka ga rena re nyaka gore batho bao re ithuta Beibele le bona ba dire tšwelopele gomme mafelelong ba kolobetšwe. Tsela e nngwe e bohlokwa yeo re ka ba thušago ka yona ke ka go ba kgothaletša go tla dibokeng. Bagoeledi bao ba nago le phihlelo ba re barutwana bao ba tlago dibokeng di sa tloga fase ba dira tšwelopele kapejana. (Ps. 111:1) Bana babo rena ba bangwe le dikgaetšedi  ba hlalosetša batho bao ba ithutago le bona gore go na le dilo tše dintši kudu tšeo ba tlago go ithuta tšona ge ba etla dibokeng tšeo ba ka se ithutego tšona ge ba bala le bona. Bala Baheberu 10:24, 25 le motho yo o ithutago le yena gomme o mo hlalosetše kamoo a tlago go holega ka gona ge a etla dibokeng. Mmontšhe bidio yeo e rego Ke Eng Seo se Diregago Holong ya Mmušo? * Mo thuše gore a dire sohle seo a ka se kgonago gore a se ke a lofa diboka.

15. Re ka dira’ng go kgothaletša morutwana go ba gona dibokeng ka mehla?

¹⁵ O ka dira’ng ge e ba motho yoo o ithutago le yena Beibele a se a ka a tla dibokeng goba a sa tle ka mehla? Mmotše o thabile ka selo seo o ithutilego sona dibokeng tšeo di sa tšwago go feta. Seo se tla mo kgothaletša gore a nyake go tla dibokeng. Mo nee Morokami woo re o balago goba Pukwana ya Seboka sa Bophelo le Bodiredi ya kgwedi yeo. Mmontšhe seo re tlago go ithuta sona sebokeng se se latelago gomme o mmotšiše gore ke karolo efe yeo a kwago e mo kgahla. Seo morutwana a tlago go se bona le go se kwa ge a etla dibokeng ka lekga la mathomo, se tla fapana kgole le seo a kilego a se kwa goba go se bona ge a eya dikerekeng tše dingwe. (1 Bakor. 14:24, 25) O tla kopana le ba bangwe bao a ka ekišago mohlala wa bona o mobotse, gomme batho bao ba tla mo thuša gore a dire tšwelopele ke moka mafelelong a kolobetšwe.

16. Re swanetše go dira’ng gore re sware dithuto tša Beibele tšeo mafelelong di tlago go kolobetšwa, gona re tlo ithuta’ng sehlogong se se latelago?

¹⁶ Re ka dira’ng gore re sware dithuto tša Beibele tšeo mafelelong di tlago go kolobetšwa? Re ka thuša morutwana yo mongwe le yo mongwe gore a bone thuto ya gagwe e le bohlokwa le go mo kgothaletša gore a lokišeletše le go ithuta beke e nngwe le e nngwe. Le gona re nyaka go mo kgothaletša gore a boledišane le Jehofa letšatši le letšatši le gore a be le segwera le yena. Re nyaka go kgothaletša morutwana wa Beibele gore a be gona dibokeng. (Bona lepokisi leo le rego, “ Seo Morutwana a Swanetšego go se Dira Gore Mafelelong a Kolobetšwe.”) Sehlogong se se latelago re tlo ithuta ka dilo tše dingwe tše hlano tšeo re ka di dirago go thuša barutwana ba Beibele gore mafelelong ba kolobetšwe.