Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ge e ba le Tseba Dilo tše, le a Thaba ge e ba le di Dira”

“Ge e ba le Tseba Dilo tše, le a Thaba ge e ba le di Dira”

“Dijo tša ka ke gore ke dire thato ya yo a nthomilego le go phetha modiro wa gagwe.”​—JOH. 4:34.

DIKOPELO: 80, 35

1. Moya wa lefase wa boithati o ka re ama bjang?

KE KA BAKA LA’NG go se bonolo go diriša seo re ithutago sona ka Lentšung la Modimo? Le lengwe la mabaka ke gore go nyakega boikokobetšo gore re kgone go dira seo se nepagetšego. “Mehleng [ye] ya bofelo,” go thata gore re be le boikokobetšo ka gobane re phela le batho bao e lego “baithati, barati ba tšhelete, ba go ikgantšha, ba ikgogomošago” le bao “ba se nago boitshwaro.” (2 Tim. 3:1-3) Ka ge re le bahlanka ba Modimo, re a tseba gore mekgwa ye ke e mebe, eupša ka dinako tše dingwe re ka bona eka batho bao ba itshwarago ka tsela yeo ba a atlega e bile ba tloga ba ipshina ka bophelo. (Ps. 37:1; 73:3) Motho a ka ipotšiša gore: ‘Na go bohlokwa gore ke etiše dinyakwa tša ba bangwe pele? Na batho ba tla tlogela go ntlhompha ge e ba ke itshwara “bjalo ka yo monyenyane?”’ (Luka 9:48) Ge re ka dumelela moya wa lefase wa boithati o re fetela, gona re tla senya segwera sa rena se sebotse seo re se thabelago ka phuthegong gomme seo sa dira gore go be thata gore batho ba bangwe ba bone gore re Bakriste. Eupša go ithuta ka mehlala e mebotse ya batho ba ka Beibeleng le go ba ekiša go tla re hola kudu.

2. Re ka holega bjang ge re ithuta ka bahlanka ba botegago ba Modimo ba kgale?

2 Ke’ng seo se ilego sa thuša bahlanka ba Modimo ba kgale gore e be bagwera ba gagwe? Ba ile ba dira’ng gore ba kgahliše Modimo, gona ba ile ba hwetša kae matla a go dira se se lokilego? Go bala ka mehlala ya bona ka Beibeleng le go naganišiša ka seo re se badilego, go tla tiiša tumelo ya rena.

KE ENG SEO SE TIIŠAGO TUMELO YA RENA?

3, 4. (a) Jehofa o diriša’ng go re ruta? (b) Ke ka baka la’ng re sa swanela go no ba le tsebo feela gore re dule re tiile tumelong?

3 Jehofa o re nea seo re se hlokago gore tumelo ya rena e dule e tiile. O re nea keletšo e botse le go re tlwaetša a diriša Beibele, dikgatišo tša rena, wepesaete ya rena, diboka le dikopano gotee le Kgašo ya JW. Eupša Jesu o hlalositše gore ga se ra swanela go ba le tsebo feela. O itše: “Dijo tša ka ke gore ke dire thato ya yo a nthomilego le go phetha modiro wa gagwe.”​—Joh. 4:34.

4 Go dira thato ya Modimo go be go no swana le dijo go Jesu. Ka kgopolo efe? Go no swana le ge go ja dijo tšeo di nago le phepo go aga mebele ya rena, e bile go dira gore re phele gabotse, go dira thato ya Modimo go tiiša tumelo ya rena. Ka mohlala, na o kile wa ya sebokeng sa tirelo ya tšhemo o nyamile eupša ge o boa tšhemong wa ikwa o thabile e bile o lapologile?

5. Bohlale bo re hola bjang?

5 Ge e le gabotse go diriša seo Modimo a re rutago sona, ke bjona bohlale bja kgonthe. (Ps. 107:43) Le gona batho bao ba lego bohlale ba hwetša dilo tše dintši tše dibotse. Beibele e re: “Dilo tše dingwe ka moka tšeo di go kgahlago di ka se lekanywe le bjona. . . . Ke sehlare sa bophelo go bao ba bo swerego gomme bao ba bo kgomarelago ba tla tšewa e le bao ba thabilego.” (Die. 3:13-18) Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe a re: “Ge e ba le tseba dilo tše, le a thaba ge e ba le di dira.” (Joh. 13:17) Barutiwa bao ba be ba tla dula ba thabile ge feela ba be ba ka se tlogele go dira seo Jesu a bego a ba laetše gore ba se dire. Ba be ba swanetše go dula ba phela ka go dumelelana le dithuto tša Jesu le go latela mohlala wa gagwe.

6. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re diriša seo re ithutago sona?

6 Le lehono go bohlokwa gore re tšwele pele re diriša seo re ithutago sona. Nagana ka motho wa go lokiša dilo yo a nago le didirišwa ka moka tšeo a di hlokago e bile a tseba mošomo wa gagwe. Dilo tšeo di tla mo hola ge feela a ka di diriša. A ka ba a na le mengwaga e mentši a lokiša dilo, eupša o swanetše go tšwela pele a diriša seo a ithutilego sona e le gore a dule a na le bokgoni. Ka mo go swanago, ge re be re thoma go ithuta therešo re be re thabile ka gobane re be re diriša seo re ithutago sona. Eupša e le gore re dule re thabile, ka mehla re swanetše go tšwela pele re diriša seo re ithutago sona.

7. Re tlo ithuta’ng mehlaleng ya batho ba ka Beibeleng?

7 Sehlogong se, re tlo bolela ka maemo a go fapafapana ao a ka dirago gore go be thata go dula re ikokobeditše. Le gona re tlo ithuta kamoo batho ba botegago ba nakong e fetilego ba ilego ba lebeletšana le mathata a swanago. Ge re dutše re ithuta sehlogo se ga se ra swanela go no bala seo se ngwadilwego, eupša re swanetše go naganišiša ka seo re se balago ke moka re se diriše maphelong a rena.

IPONE O SWANA LE BATHO BA BANGWE

8, 9. Ditiragalo tšeo di lego go Ditiro 14:8-15 di re ruta’ng ka boikokobetšo bja Paulo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

8 Modimo o nyaka gore “mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.” (1 Tim. 2:4) O lebelela bjang batho bao ba sego ba tšwa ba ithuta therešo? Ke therešo gore moapostola Paulo o ile a ruta Bajuda bao ba bego ba šetše ba tseba dilo tše itšego ka Modimo, eupša o ile a ruta le bao ba bego ba rapela medimo ya maaka. Go bolela le batho bao go ile gwa leka boikokobetšo bja Paulo. Bjang?

9 Ka mohlala, leetong la Paulo la mathomo la boromiwa o ile a sepela le Baranaba ba ya motseng wa Likaonia. Batho ba motseng woo ba be ba nagana gore Paulo le Baranaba ba na le matla a magolo kudu, gomme ba ba bitša ka maina a medimo ya bona ya maaka e lego Tseuse le Heremese. Na Paulo le Baranaba ba ile ba lekega go amogela tlhompho yeo? Na ba ile ba thabela tlhompho yeo ka ge ba ile ba tlaišwa metseng e mengwe? Na ba ile ba nagana gore tlhompho yeo ba ilego ba e hwetša e be e tla dira gore batho ba bantši ba theetše ditaba tše dibotse? Aowa! Gateetee ba ile ba gana go hlomphiwa ka tsela yeo, ba gagola diaparo tša bona gomme ba tabogela lešabeng, ba goeletša ba re: “Banna, ke ka baka la’ng le dira dilo tše? Le rena re batho bao ba nago le mafokodi go swana le lena.”​—Dit. 14:8-15.

10. Ge Paulo le Baranaba ba be ba bolela gore ba swana le batho ba Likaonia ba be ba era go re’ng?

10 Ge Paulo le Baranaba ba be ba bolela gore le bona e no ba batho, ba be ba era gore ga se ba phethagala. Ba be ba sa re gore borapedi bja bona bo swana le bja batho ba Likaonia. Paulo le Baranaba ba be ba romilwe ke Modimo e le baromiwa. (Dit. 13:2) Ba be ba tloditšwe ka moya o mokgethwa gomme ba neilwe kholofelo e kgethegilego ya go phela legodimong. Ba be ba tseba gore batho ba Likaonia le bona ba be ba ka ba le kholofelo ya go phela legodimong ge ba ka amogela ditaba tše dibotse.

11. Re ka ekiša bjang tsela yeo Paulo a bego a ikokobeditše ka yona ge re botša ba bangwe ditaba tše dibotse?

11 Re ka dira’ng gore re bontšhe boikokobetšo go swana le Paulo? Ga se ra swanela go nagana gore modiro wa rena wa go bolela ditaba tše dibotse goba dilo tšeo Jehofa a re thušago go di fihlelela, di re dira ba bakaone go feta batho ba bangwe. Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke lebelela bjang batho bao ke ba botšago ditaba tše dibotse? Na ke kgetholla batho ba itšego?’ Lefaseng ka moka, bahlanka Jehofa ba tsoma batho bao ba ka theetšago ditaba tše dibotse. Ba bangwe ba bona ba leka go ithuta maleme le ditšo tša batho bao ba nyatšwago setšhabeng. Eupša le ka mohla bahlanka ba Jehofa ga ba nagane gore ba kaone go feta batho bao ba ba botšago ditaba tše dibotse. Go e na le moo, ba leka go kwešiša motho yo mongwe le yo mongwe e le gore ba mo thuše go amogela therešo.

GE O RAPELELA BANA BABO RENA, BOLELA MAINA A BONA KA GO LEBANYA

12. Epafora o ile a bontšha bjang gore o be a tloga a tshwenyegile ka bana babo?

12 Tsela e nngwe ya go bontšha gore re ikokobeditše ke ka go rapelela bana babo rena le dikgaetšedi, bao “ba hweditšego tumelo yeo e lego bohlokwa go swana le ya rena.” (2 Pet. 1:1) Epafora o ile a dira sona seo. Go bolelwa ka yena ka makga a mararo feela ka Beibeleng. Re bala ka yena feela ka mangwalong ao a ngwadilwego ke Paulo. Ge Paulo a be a golegilwe kua Roma, o ile a ngwalela Bakriste ba kua Kolose a ba botša gore Epafora o be a “katana ka mehla ka baka la [bona] dithapelong tša gagwe.” (Bakol. 4:12) Epafora o be a tseba bana babo gabotse gomme o be a tloga a na le taba le bona. Paulo o ile a mmitša ‘lethopšagotee le yena,’ e lego seo se bontšhago gore Epafora le yena o be a na le mathata a gagwe. (Fil. 23) Lega go le bjalo, o be a tshwenyegile ka ba bangwe gomme o ile a dira seo a ka se kgonago go ba thuša. Epafora o ile a rapelela bana babo le dikgaetšedi, le gona ge a be a ba rapelela o be a bolela maina a bona ka go lebanya. Le rena re ka dira se se swanago. Dithapelo tše bjalo di matla e bile di a šoma.​—2 Bakor. 1:11; Jak. 5:16.

13. O ka ekiša Epafora bjang ge o rapela?

13 Nagana ka batho bao o ka ba rapelelago ka maina. Go etša ge Epafora a ile a rapelela bana babo, Bakriste ba bantši ba rapelela bana babo rena le dikgaetšedi bao ba kopanelago le bona, e bile ba rapelela malapa ao a imelwago ke mathata, goba ao a swanetšego go dira diphetho tše dikgolo le malapa ao a lebeletšanego le diteko. Ba bantši ba rapelela bao maina a bona a tšwelelago go jw.org sehlogong seo se rego, “Dihlatse tša Jehofa Tšeo di Golegilwego ka Baka la Tumelo ya Tšona.” (Se lebelele ka tlase ga DITABA > TŠA MOLAO.) Go oketša moo, re ka rapelela bao ba hlokofaletšwego, bao ba phologilego dikotsing tša tlhago le dintweng tšeo di sa tšwago go direga, gotee le bao ba nago le mathata a ditšhelete. Go molaleng gore go na le bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi bao ba hlokago gore re ba rapelele gomme dithapelo tša rena di ka ba hola kudu. Ge re ba rapelela, re bontšha gore ga re kgahlegele feela ditaba tša rena, eupša re kgahlegela le tša ba bangwe. (Bafil. 2:4) Jehofa o kwa dithapelo tša mohuta woo.

‘AKGOFELA GO KWA’

14. Jehofa o re beetše mohlala ofe o mobotse wa go theetša ba bangwe ge ba bolela?

14 Tsela e nngwe yeo re ka bontšhago gore re ikokobeditše ke ka go theetša ba bangwe ge ba bolela. Jakobo 1:19 e re re swanetše go ‘akgofela go kwa.’ Jehofa ka boyena o re beetše mohlala o mobotse tabeng ye. (Gen. 18:32; Josh. 10:14) Ka mohlala, bala poledišano yeo e begilwego go Ekisodo 32:11-14. (Bala.) Le ge Jehofa a be a sa hloke go kwa dikgopolo tša Moshe, o ile a mo dumelela gore a hlalose kamoo a ikwago ka gona. Na o ka theetša motho yoo dikgopolo tša gagwe di fošagetšego gomme wa dira seo motho yoo a se šišinyago? Ga go bonolo. Eupša Jehofa yena o theetša ka go se fele pelo batho ka moka bao ba mo rapelago ba na le tumelo.

15. Re ka ekiša Jehofa bjang ka go hlompha ba bangwe?

15 Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Ge e ba Jehofa a ikokobeditše moo a kgonago go theetša batho, go etša ge a ile a theetša Aborahama, Ragele, Moshe, Joshua, Manoa, Eliya le Hesekiele, na ga se ka swanela go leka go mo ekiša? Na nka hlompha bana bešo kutšwanyana ka go theetša ditšhišinyo tša bona le go dira seo ba se šišinyago ge e ba go kgonega? Ge e ba ka phuthegong goba ka lapeng lešo go na le motho yo a hlokago thušo ya ka gona bjale, na ke tla mo thuša?’​—Gen. 30:6; Baa. 13:9; 1 Dikg. 17:22; 2 Dikor. 30:20.

“MOHLOMONGWE JEHOFA O TLA DI BONA KA MAHLO A GAGWE”

Dafida o ile a re: ‘Mo tlogele!’ Wena o be o tla dira’ng? (Bona serapa 16 le 17)

16. Kgoši Dafida o ile a arabela bjang ge Shimei a be a mo tshwenya?

16 Tsela e nngwe yeo re ka bontšhago ka yona gore re na le boikokobetšo ke go itshwara gabotse ge batho ba bangwe ba re tshwenya. (Baef. 4:2) Mohlala o mobotse wa seo re o hwetša lengwalong la 2 Samuele 16:5-13. (Bala.) Dafida le bahlanka ba gagwe ba ile ba kgotlelela ge Shimei yo e bego e le wa lapa la Kgoši Saulo a be a ba roga le go ba hlasela. Dafida o ile a no kgotlelela le ge a be a na le matla a go thibela Shimei. Ke’ng seo se ilego sa thuša Dafida gore a kgone go itshwara? Re hwetša karabo ya potšišo ye ka go ithuta seo se lego go kgaolo ya boraro ya Psalme.

17. Ke’ng seo se thušitšego Dafida gore a kgone go itshwara, gona re ka mo ekiša bjang?

17 Mantšu a ketapele a Psalme ya boraro a bontšha gore e ngwadilwe ge Dafida ‘a be a tšhaba Abesalomo morwa wa gagwe.’ Ditemana 1 le 2 di sepedišana gabotse le ditiragalo tšeo di hlalositšwego go Samuele wa Bobedi kgaolo 16. Ke moka Psalme 3:4 e bontšha seo Dafida a bego a kgodišegile ka sona. E re: “Ke tla bitša Jehofa ka lentšu la ka, yena o tla nkaraba a le thabeng ya gagwe e kgethwa.” Le rena re swanetše go ekiša Dafida ka gore re rapele ge batho ba sa re sware gabotse. Jehofa o tla re nea moya wa gagwe o mokgethwa woo o tlago go re thuša go kgotlelela. Na o ka ithuta go ba le boitshwaro kutšwanyana, goba go lebalela ba bangwe ge ba go swara gampe? Na o kgodišegile gore Jehofa o a bona ge o tlaišega le gore o tla go thuša gomme a go šegofatša?

“BOHLALE KE SELO SE SEGOLO”

18. Re tlo holega bjang ge re ka dula re latela ditaelo tša Modimo?

18 Jehofa o tla re šegofatša kudu ge re dira selo seo re tsebago gore se nepagetše. Lengwalo la Diema 4:7 le re: “Bohlale ke selo se segolo.” Gaešita le ge re swanetše go ba le tsebo gore re be bohlale, seo ga se re gore re swanetše go no kwešiša dilo feela, eupša re swanetše go diriša bohlale ge re dira diphetho. Gaešita le ditšhoši di na le bohlale. Re bona bohlale bja tšona ge di itokišeletša dijo selemo. (Die. 30:24, 25) Kriste, yoo a bitšwago “bohlale bja Modimo,” ka mehla o dira dilo tšeo di kgahlago Tatagwe. (1 Bakor. 1:24; Joh. 8:29) Modimo o tla re putsa ge e ba le rena re dula re ikokobeditše gomme re bontšha bohlale ka go kgetha go dira seo re tsebago gore se nepagetše. (Bala Mateo 7:21-23.) Ka gona, anke re šomeng ka thata gore ka moka ga rena ka phuthegong re kgone go hlankela Jehofa re ikokobeditše. Go nyakega nako le go se fele pelo gore re kgone go dira seo re tsebago gore se nepagetše. Eupša ge re ka dira seo re tla ba re bontšha gore re na le boikokobetšo, gomme boikokobetšo bo tla dira gore re thabe gona bjale le ka mo go sa felego.