1. Jehofa o ikwa bjang ka batho bao ba ikokobeditšego? Hlalosa.

JEHOFA o rata batho bao ba ikokobeditšego. Ke batho bao ba ikokobeditšego feela bao ba ka bago le tswalano ya kgonthe le Jehofa. Eupša bao ba “iphagamišago o [ba] tsebela kgole.” (Ps. 138:6) Ka moka ga rena re nyaka go thabiša Jehofa gomme re be le tswalano e botse le yena. Ka gona seo se re nea mabaka a gore re ithute go ba le boikokobetšo.

2. Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

² Sehlogong se, re tlo araba dipotšišo tše tše tharo: (1) Motho yo a ikokobeditšego o bjang? (2) Ke ka baka la’ng re swanetše go ithuta go ba le boikokobetšo? (3) Ke maemong afe moo go ka bago thata gore re bontšhe boikokobetšo? Ge re dutše re ithuta, re tlo bona gore ge e ba re bontšha boikokobetšo, re tlo thabiša Jehofa gomme le rena ra holega.—Die. 27:11; Jes. 48:17.

3. Motho yo a ikokobeditšego o bjang?

³ Motho yo a ikokobeditšego ga a nagane gore o bohlokwa kudu go feta ba bangwe, ga a ikgantšhe. Beibele e hlalosa gore motho yo a ikokobeditšego o kwešiša gabotse gore Jehofa o bohlokwa kudu go mo feta. Le gona motho yo a ikokobeditšego o kwešiša gore e ka se be makgonatšohle, o a tseba gore go na le dilo tšeo batho ba bangwe ba mo phalago ka tšona.—Bafil. 2:3, 4.

4-5. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba ka bonagala eka ba ikokobeditše?

⁴ Batho ba bangwe ba no bonagala eka ba ikokobeditše, eupša ge e le gabotse ga se gore ba ikokobeditše. Ba ka no ba ba na le dihlong goba ba ikhomoletše ka tlhago. Goba mohlomongwe ba ka ba ba na le tlhompho e bile ba le botho ka baka la tsela yeo ba godišitšwego  ka yona. Eupša wa hwetša e le gore ka garegare ke batho bao ba ikgantšhago kudu. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya ba ipontšha gore ke batho ba mohuta mang.—Luka 6:45.

⁵ Ka lehlakoreng le lengwe batho ba bangwe ba bonagala ba itshepa e bile ba rata go bolela seo ba se naganago, eupša ga se gore ba a ikgantšha. (Joh. 1:46, 47) Lega go le bjalo, batho bao ba swanetše go hlokomela gore ba se ke ba itshepa e le gore ba se ke ba tla ba ikgantšha. Go sa šetšwe gore re na le dihlong goba ga re na tšona, re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago gore re be le boikokobetšo.

6. Go ya ka Bakorinthe ba Pele 15:10, re ka ithuta’ng mohlaleng wa moapostola Paulo?

⁶ Ela hloko mohlala wa moapostola Paulo. Jehofa o ile a mo diriša kudu go hloma diphuthego metseng e mentši. Go ka direga gore o ile a dira mo gontši bodireding go feta baapostola ka moka ba Jesu Kriste. Eupša Paulo ga se a ka a nagana gore o bohlokwa kudu go feta bana babo. Ka boikokobetšo o ile a bolela gore: “Ke yo monyenyane go baapostola ka moka gomme ga ke swanelwe ke go bitšwa moapostola, gobane ke ile ka hlomara phuthego ya Modimo.” (1 Bakor. 15:9) Paulo o ile a bolela gore o be a na le tswalano e botse le Jehofa feela ka gobane Jehofa a mmontšhitše botho, e sego ka gobane o be a le bohlokwa kudu goba a ile a bolela ditaba tše dibotse metseng e mentši. (Bala 1 Bakorinthe 15:10.) Paulo e be e le mohlala o mobotse kudu wa motho yo a ikokobeditšego. Ge a be a ngwalela Bakriste ba Korinthe lengwalo, ga se a ka a iphagamiša gaešita le ge ba bangwe ba bona ba be ba mo swayaswaya diphošo.—2 Bakor. 10:10.

7. Ngwanabo rena yo mongwe yoo a bego a tsebja kudu ka mokgatlong o ile a bontšha bjang gore o na le boikokobetšo?

⁷ Yo mongwe wa bana babo rena bao ba ilego ba bea mohlala o mobotse kudu wa boikokobetšo ke Ngwanabo rena Karl F. Klein, yoo e bego e le setho sa Sehlopha se Bušago. O ngwadile  kanegelo e kgothatšago kudu ya bophelo bja gagwe ka Morokaming wa October 1, 1984. Kanegelong yeo, Ngwanabo rena Klein o ile a bolela a sa tšhabe selo ka mafokodi a gagwe le mathata ao a bilego le ona bophelong. Ka mohlala, ka 1922 o ile a leka go ya ka ntlo le ntlo ka lekga la pele, gomme a hwetša modiro wo o le thata kudu moo a ilego a fetša mengwaga yeo e ka bago e mebedi a thatafalelwa ke go boela tšhemong. Ka morago ge a be a hlankela Bethele, ngwanabo rena yo mongwe o ile a mo nea keletšo gomme a fetša nako e itšego a galefetše ngwanabo rena yoo. Le gona o ile a ba le mathata a monagano, gomme ka morago a tla a boela sekeng. Lega go le bjalo, o ile a hwetša dikabelo tše dintši tšeo di kgahlišago. Ruri Ngwanabo rena Klein o be a ikokobeditše kudu ka gobane o ile a bolela mafokodi a gagwe le ge a be a tsebja kudu ka mokgatlong. Bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi ga ba lebale phihlelo yeo Ngwanabo rena Klein a ilego a e ngwala yeo go yona a ilego a se fihle mafokodi a gagwe. *

8. Petro wa Pele 5:6 e re thuša bjang go bona gore Jehofa o a thaba ge re na le boikokobetšo?

⁸ Lebaka le bohlokwa kudu leo le dirago gore re nyake go ba le boikokobetšo ke gore re nyaka go kgahliša Jehofa. Moapostola Petro o ile a hlalosa seo ka tsela e kwagalago kudu. (Bala 1 Petro 5:6.) Ge puku ya ‘Tlaa o be Molatedi wa ka’ e hlalosa mantšu a a Petro e itše: ‘Boikgogomošo bo swana le mpholo. Ge motho a ikgogomoša, mafelelo e ka ba ao a sa kgahlišego. Motho yo a ikgogomošago a ka feleletša a se na mohola pele ga Modimo le ge a na le bokgoni bjo bogolo. Eupša ge motho a ikokobeditše, Jehofa a ka mo diriša gaešita le ge a se na bokgoni. Jehofa o tla go šegofatša ge e ba o na le boikokobetšo.’ * Ka gona, selo se bohlokwa kudu seo re swanetšego go se dira ke gore re thabiše Jehofa.—Die. 23:15.

9. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba nyaka go gwerana le rena ge e ba re na le boikokobetšo?

⁹ Ge re bontšha boikokobetšo, re thabiša Jehofa e bile re hwetša mehola e mentši kudu. Ge e ba re ikokobeditše, batho ba bangwe ba tlo nyaka go ba bagwera ba rena. E le gore o kwešiše taba ye gabotse, nagana ka gore wena o rata go ba le batho ba mohuta mang. (Mat. 7:12) Gantši ga re thabele go fetša nako e ntši le batho bao ba nyakago gore re dire dilo ka tsela yeo bona ba nyakago ka yona, goba bao ba sa nyakego go amogela ditšhišinyo tša ba bangwe. Eupša re thabela go fetša nako e ntši le bana babo rena le dikgaetšedi ge e ba ba re bontšha ‘lerato la borwarre, ba re šokela e bile ba ikokobeditše.’ (1 Pet. 3:8) Ka gona, ge e ba re thabela go ba le batho ba mohuta woo,  le bona ba tla thabela go ba le rena ge feela re dula re ikokobeditše.

10. Go ba le boikokobetšo go dira bjang gore bophelo bja rena bo be bonolo?

¹⁰ Go ba le boikokobetšo go re thuša ka tsela e nngwe gape. Go dira gore bophelo bja rena bo be bonolo. Ke therešo gore ka dinako tše dingwe re ka bona eka dilo ga se tša dirwa ka tsela ya maleba goba ya toka. Ke ka baka leo Kgoši Solomone a itšego: “Ke bone bahlanka ba nametše dipere, eupša dikgošana di sepela ka dinao mo e kego ke bahlanka.” (Mmo. 10:7) Gantši batho bao ba nago le bokgoni goba talente e itšego, ga ba ke ba retwa. Eupša gantši go retwa bao ba se nago bokgoni. Le gona Solomone o ile a lemoga gore go kaone gore re amogele bophelo ka tsela yeo bo lego ka yona, go e na le gore re kgopišwe ke tsela yeo dilo di sepelago ka yona bophelong. (Mmo. 6:9) Ge e ba re na le boikokobetšo, go tla ba bonolo gore re amogele ge dilo di dirwa ka tsela yeo re sa e ratego.

11. Re swanetše go arabela bjang ge re newa keletšo?

¹¹ Letšatši le lengwe le le lengwe re ka bontšha ka ditsela tše dintši gore re na le boikokobetšo. Ka mohlala, nagana ka maemo a a latelago. Ge re newa keletšo. Re swanetše go gopola gore ge e ba motho yo a itšego a re phošolla, go ka direga gore re dirile phošo go feta kamoo re naganago ka gona. Ge motho a re nea keletšo, mathomong re ka nyaka go e gana. Re ka swaya phošo motho yo a re neilego keletšo, goba ra sola tsela yeo a re neilego keletšo ka yona. Eupša ge e ba re na le boikokobetšo, re ka se gane keletšo.

12. Go ya ka Diema 27:5, 6, ke ka baka la’ng re swanetše go leboga ge re newa keletšo? Nea mohlala.

¹² Motho yo a nago le boikokobetšo o a leboga ge a newa keletšo. Ka mohlala, a re re o dibokeng. Ke moka ka morago ga gore o bolele le batho ba sego kae, yo mongwe wa bona o go biletša ka thoko gomme a go botša gore o na le dijonyana mo leinong. Ruri o tlo ikwa o lewa ke dihlong. Eupša o tlo leboga gore motho yoo o go lemošitše ka bothatanyana bjoo. Ge e le gabotse, o tla duma gore nkabe motho yo mongwe a ile a go botša kapejana. Ka mo go swanago, re swanetše go bontšha boikokobetšo gomme re leboge ge ngwanabo rena goba kgaetšedi a re nea keletšo ge re e hloka. E bile re swanetše go lebelela motho yo a re eleditšego e le mogwera wa rena, e sego lenaba la rena.—Bala Diema 27:5, 6; Bagal. 4:16.

13. Re ka bontšha bjang boikokobetšo ge ba bangwe ba hwetša ditokelo tše itšego ka phuthegong?

¹³ Ge ba bangwe ba hwetša ditokelo tše itšego ka phuthegong. Mogolo yo a bitšwago Jason o re: “Ge ke bona ba bangwe ba hwetša ditokelo tše itšego, ka dinako tše dingwe ke ipotšiša gore ke ka baka la eng go se gwa kgethwa nna.” Na o kile wa ikwa go swana le Jason? Ke mo gobotse ge re nyaka go oketša tsela yeo re hlankelago Jehofa  ka yona. (1 Tim. 3:1) Eupša re swanetše go hlokomela dilo tšeo re di naganago. Ge e ba re sa itlhokomele, re ka thoma go ba le boikgantšho ka dipelong tša rena. Ka mohlala, ngwanabo rena a ka thoma go nagana gore ke yena a swanelegago kudu go dira kabelo e itšego ka phuthegong. Goba kgaetšedi wa Mokriste a ka ipotša gore, ‘Monna wa ka ke yena a swanelegago go feta semangmang!’ Eupša ge e ba re tloga re na le boikokobetšo, re ka se nagane dilo tša mohuta woo.

14. Re ka ithuta’ng tseleng yeo Moshe a ilego a itshwara ka yona ge ba bangwe ba be ba hwetša ditokelo?

¹⁴ Re ka ithuta se sengwe tseleng yeo Moshe a ilego a itshwara ka yona ge ba bangwe ba be ba hwetša ditokelo. Moshe o be a rata kudu kabelo ya gagwe ya go ba moetapele wa setšhaba sa Isiraele. Eupša o ile a itshwara bjang ge Jehofa a be a nea ba bangwe e mengwe ya mešomo yeo a bego a e dira? Ga se a ka a ba jela mona. (Num. 11:24-29) O ile a ba le boikokobetšo gomme a dumelela ba bangwe gore ba mo thuše go ahlola setšhaba. (Ek. 18:13-24) Seo se be se era gore Baisiraele ba be ba tlo hwetša banna ba bantši bao ba bego ba tlo ba ahlola, ka go re’alo ba se lete nako e telele pele ba ka ahlolwa. Se se bontšha gore Moshe o be a tshwenyegile ka go thuša ba bangwe go e na le gore a be le ditokelo tše dintši. Ruri o re beetše mohlala o mobotse kudu! Re swanetše go dula re gopola gore ge e ba re nyaka gore Jehofa a re diriše, go bohlokwa kudu gore re be le boikokobetšo go feta go ba le bokgoni bjo itšego. Gaešita le ge ‘Jehofa a phagame, o bona bao ba ikokobeditšego.’—Ps. 138:6.

15. Maemo a bana babo rena ba bangwe le dikgaetšedi a ile a fetoga bjang?

¹⁵ Ge re hwetša dikabelo tše difsa. Ga e sa le go tloga mengwageng e sego kae e fetilego, ba bantši ba bana babo rena le dikgaetšedi bao ba hlanketšego Jehofa ka mengwaga e mentši ba hweditše dikabelo tše difsa. Ka mohlala, ka 2014 mokgatlo o ile wa dira phetogo ya gore ga go sa tlo ba le balebeledi ba selete, ka gona bana babo rena bao ba bego ba hlankela e le balebeledi ba selete le basadi ba bona ba ile ba newa dikabelo tše difsa. Wona ngwageng woo, mokgatlo o ile wa re ge molebeledi wa tikologo a eba le mengwaga e 70, a  kgaotše go hlankela e le molebeledi wa tikologo. Le gona phetogo e nngwe e bile ya gore bana babo rena bao ba nago le mengwaga e 80 goba ka godimo ga moo, ba se sa hlankela e le balomaganyi ba dihlopha tša bagolo diphuthegong. Go oketša moo, ga e sa le go tloga mengwageng e sego kae e fetilego, ba bantši ba bao e bego e le ditho tša lapa la Bethele ba ile ba hwetša dikabelo tše difsa tša go ba babulamadibogo. Ba bangwe ba ile ba swanelwa ke go tlogela tirelo ya nako e tletšego ka baka la malwetši, maikarabelo a lapa goba maemo a mangwe.

16. Bana babo rena ba bangwe le dikgaetšedi ba ile ba bontšha bjang boikokobetšo ge ba dutše ba tlwaelana le dikabelo tše difsa?

¹⁶ Bana babo rena ba le dikgaetšedi ba ile ba thatafalelwa ke go dira diphetogo tše. Go molaleng gore ba be ba rata dikabelo tšeo ba bego ba di dira peleng, tšeo go ka diregago gore ba feditše mengwaga e mentši ba di dira. Ba bangwe ba ile ba kwa bohloko ka baka la ge ba be ba se sa dira dikabelo tšeo ba bego ba di rata kudu. Eupša ge nako e dutše e eya, ba ile ba tlwaela dikabelo tša bona tše difsa. Ba thušitšwe ke’ng? Selo se segolo seo se ba thušitšego ke go rata Jehofa. Ba be ba tseba gore ga se ba holofetša Modimo gore ba tla mo hlankela ge feela ba neilwe mošomo o itšego goba kabelo e itšego. (Bakol. 3:23) Ba thabela go tšwela pele ba hlankela Jehofa ba ikokobeditše kabelong le ge e le efe. Le gona, ba ‘lahlela dipelaelo tša bona ka moka go Jehofa’ ka ge ba tseba gore o na le taba le bona.—1 Pet. 5:6, 7.

17. Ke ka baka la’ng re leboga gore Beibele e re kgothaletša gore re be le boikokobetšo?

¹⁷ Ruri re leboga kudu gore Beibele e re kgothaletša gore re be le boikokobetšo. Ge re na le boikokobetšo re a holega e bile re hola le ba bangwe. Le gona re kgona go lebeletšana le mathata gakaone bophelong. Go feta moo, re ba le tswalano ya kgauswi kudu le Tatago rena wa legodimong. Ruri re thaba kudu go tseba gore le ge Jehofa e le Modimo “Yo Godimodimo le Yo a Phagamego,” o rata bahlanka ba gagwe bao ba ikokobeditšego e bile o ba tšea ba le bohlokwa!—Jes. 57:15.