1-2. (a) Ke ka baka la’ng re ka re go tseba ka ntwa ya Haramagedone go a thabiša? (b) Re tlo hwetša dikarabo tša dipotšišo dife sehlogong se?

NA O hlwa o ekwa batho ba diriša lentšu Haramagedone ge ba bolela ka ntwa ya nuclear goba kotsi ya tlhago? Go fapana le seo batho ba se bolelago, Beibele e hlalosa Haramagedone e le ntwa yeo e tlago go ba le mafelelo a kgahlišago, gomme seo se swanetše go re thabiša. (Kut. 1:3) Ntwa ya Haramagedone ga e tlo fediša batho, eupša e tlo ba phološa. Re ra go re’ng?

² Beibele e re ntwa ya Haramagedone e tlo phološa batho ka go fediša mebušo ya batho. Ntwa ye e tlo phološa batho ka go fediša batho ka moka ba babe gomme gwa šala batho bao ba lokilego. Le gona e tlo phološa batho ka go šireletša polanete ya rena gore e se ke ya senywa. (Kut. 11:18) E le gore re kwešiše ditaba tše gabotse, anke ga bjale re arabeng dipotšišo tše tše nne: (1) Haramagedone ke’ng? (2) Ke ditiragalo dife tšeo di tlago go lebiša ntweng ya Haramagedone? (3) Re ka dira’ng gore re tle re be gare ga batho bao ba tlago go phologa ge Haramagedone e fihla? (4) Re ka dira’ng gore re dule re botegela Jehofa ge Haramagedone e dutše e batamela?

3. (a) Lentšu “Haramagedone” le ra go re’ng? (b) Go ya ka Kutollo 16:14, 16, ke ka baka la’ng re ka re Haramagedone ga se lefelo la kgonthe?

³ Bala Kutollo 16:14, 16. Lentšu “Haramagedone” le tšwelela gatee feela ka Beibeleng, gomme le tšwa lentšung la Seheberu leo le rago gore “Thaba ya Megido.” (Kut. 16:16, mongwalo wa tlase) Megido e be e le motse wa kua Isiraeleng ya bogologolo. (Josh. 17:11) Eupša lentšu Haramagedone ga se leina la lefelo la kgonthe. Ge e le gabotse, le šupa go boemo bja ge “dikgoši tša lefase ka moka”  di tla be di kgobokane gore di lwe le Jehofa. (Kut. 16:14) Eupša sehlogong se re tlo diriša lentšu “Haramagedone” go šupa le go ntwa yeo e tlago go latela gateetee ka morago ga gore dikgoši tša lefase di kgobokane. Re tseba bjang gore Haramagedone e šupa lefelo la seswantšhetšo? Sa pele, ga go na thaba ya Megido ya kgonthe. Sa bobedi, tikologo ya Megido ke e nyenyane kudu moo e ka se lekanego “dikgoši tša lefase ka moka” le mašole a tšona gotee le dibetša tša tšona tša ntwa. Sa boraro, ka ge re tlo ithuta sehlogong se, ntwa ya Haramagedone e tlo thoma ge “dikgoši” tša lefase di hlasela batho ba Modimo bao ba lego mafelong a go fapafapana lefaseng ka moka.

4. Ke ka baka la’ng Modimo a ile a reela ntwa ya gagwe ya mafelelo ka lefelo la Megido?

⁴ Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a reela ntwa ya gagwe ya mafelelo ka lefelo la Megido? Ke ka gobane mehleng ya bogologolo dintwa tše dintši di be di lwelwa kua Megido le Moeding wa Jeseriele wo o bego o le kgauswi le Megido. Ka dinako tše dingwe Jehofa o be a thuša batho ba gagwe gore ba fenye dintweng tšeo. Ka mohlala, kua “meetseng a Megido,” Modimo o ile a thuša Moahlodi Baraka wa Moisiraele gore a fenye madira a Bakanana ao a bego a eteletšwe pele ke Sisera. Baraka le moporofeta wa mosadi e lego Debora ba ile ba leboga Jehofa gore o ba thušitše gore ba fenye ka mohlolo. Ba ile ba opela ka gore: “Dinaledi tša lwa di le legodimong, tša lwa le Sisera. . . . Lefula la Kishoni la di gogola.”—Baa. 5:19-21.

5. Ntwa ya Haramagedone e fapana bjang le yeo Baraka a ilego a elwa?

⁵ Baraka le Debora ba ile ba phetha koša ya bona ka gore: “Jehofa, anke manaba a gago ka moka a fedišwe, anke bao ba go ratago ba etše ge letšatši le hlaba le na le matla.” (Baa. 5:31) Nakong ya ntwa ya Haramagedone, manaba a Modimo le ona a tlo fedišwa, gomme bao ba ratago Jehofa ba tlo phologa. Eupša go na le phapano e kgolo magareng ga ntwa ya Haramagedone le ntwa yeo Baraka a ilego a elwa. Nakong ya ntwa ya Haramagedone, batho ba Modimo ga ba tlo itwela e bile ga ba tlo itlhama ka dibetša. Ba tla hwetša ‘matla ka go se tshwenyege le go bota’ Jehofa le madira a gagwe a legodimong.—Jes. 30:15; Kut. 19:11-15.

6. Jehofa a ka diriša’ng go fediša manaba a gagwe ntweng ya Haramagedone?

⁶ Jehofa o tlo fenya bjang manaba a gagwe ntweng ya Haramagedone? A ka no diriša dilo tše dintši. Ka mohlala, a ka diriša ditšhišinyego tša lefase, sefako le magadima. (Jobo 38:22, 23; Hesek. 38:19-22) Goba a ka dira gore manaba a gagwe a lwe seng sa ona. (2 Dikor. 20:17, 22, 23) E bile a ka diriša barongwa ba gagwe gore ba fediše batho ba babe. (Jes. 37:36) Go sa šetšwe gore Modimo o tlo diriša eng, ke yena a tlago go fenya. Manaba a gagwe ka moka a tlo fedišwa. Ke moka baloki ka moka ba phologa.—Die. 3:25, 26.

7-8. (a) Go ya ka Bathesalonika ba Pele 5:1-6, baetapele ba lefase ba tlo dira kgoeletšo efe e kgolo yeo e sego ya tlwaelega? (b) Ke ka baka la’ng kgoeletšo yeo e tla be e le maaka a kotsi?

⁷ Go tlo ba le kgoeletšo ya gore go na le “khutšo le polokego” pele “letšatši la Jehofa” le ka thoma. (Bala 1 Bathesalonika 5:1-6.) Bathesalonika ba Pele 5:2 ge e bolela ka “letšatši la Jehofa” e šupa go ‘masetlapelo a magolo.’ (Kut. 7:14) Re tlo tseba bjang gore masetlapelo ao a kgauswi le go thoma? Beibele e re botša gore go tlo ba le kgoeletšo e kgolo yeo e sego ya tlwaelega. Kgoeletšo yeo e tlo bontšha gore masetlapelo a magolo a kgauswi le go thoma.

⁸ E tlo ba kgoeletšo yeo e boletšwego e sa le pele ya gore go na le “khutšo le polokego” mo lefaseng. Ke ka baka la’ng baetapele ba lefase ba tla bolela bjalo? Na baetapele ba bodumedi le bona ba tla thušana le baetapele ba lefase go bolela gore go na le “khutšo le polokego”? Go ka direga. Lega go le bjalo, re a tseba gore ge baetapele ba lefase ba bolela gore go na le “khutšo le polokego,” seo e tla ba e le maaka ao a tšwago go  batemona. Eupša maaka ao a tla be a le kotsi kudu ka gobane a tla dira gore batho ba ikwe ba tloga ba šireletšegile, mola e le gore masetlapelo a magolo a kgauswi le go thoma. Ke moka “tshenyego ya tšhoganyetšo e tla ba [wela] gateetee go etša dihlabi tša mosadi wa moimana.” Go tla direga’ng ka bahlanka ba Modimo bao ba botegago? Ba ka no makala ge masetlapelo ao a direga ka gobane ga ba tsebe gore a tlo thoma neng, eupša ba tla ba ba itokišeleditše ona.

9. Na Jehofa o tla fediša lefase la Sathane ka moka ka nako e tee? Hlalosa.

⁹ Jehofa a ka se fediše lefase la Sathane ka moka ka nako e tee, go etša ge a ile a dira bjalo mehleng ya Noa. Go e na le moo, o tlo fediša karolo ya mathomo ya lefase la Sathane, gomme ka morago a fediša karolo yeo e šetšego. Sa pele o tlo fediša Babilona o Mogolo, e lego bodumedi ka moka bja maaka. Ke moka, nakong ya ntwa ya Haramagedone a fediša lefase la Sathane, leo le akaretšago mekgatlo ya dipolotiki, ya bohlabani le dikgwebo. Ga bjale anke re boleleng ka ditiragalo tše tše pedi tše dikgolo tšeo di tlago go direga.

10. Go ya ka Kutollo 17:1, 6 le 18:24, ke ka baka la’ng Jehofa a tlo fediša Babilona o Mogolo?

¹⁰ “Kahlolo ya mogweba-ka-mmele yo mogolo.” (Bala Kutollo 17:1, 6; 18:24.) Ke kgale Babilona o Mogolo a goboša leina la Jehofa. Ka mohlala, o rutile batho ba bantši maaka ka Modimo. Go swana le mosadi wa seotswa, Babilona o Mogolo o dirile bootswa ka go thekga babuši ba lefase. O gateletše ditho tša ona gomme a di tšeela tšhelete. Le gona o bolaile batho ba bantši go akaretša le bahlanka ba Jehofa. (Kut. 19:2) Jehofa o tlo fediša bjang Babilona o Mogolo?

11. “Sebata sa mmala o mohwibiduhwibidu” ke’ng, gona Jehofa o tlo se diriša bjang go hlasela Babilona o Mogolo?

¹¹ Jehofa o tlo fediša “mogweba-ka-mmele yo mogolo” a diriša “dinaka tše lesome” tša “sebata sa mmala o mohwibiduhwibidu.” Sebata seo se swantšhetša Ditšhaba tše Kopanego. Dinaka tše lesome di swantšhetša mebušo ya dipolotiki yeo e lego gona gona bjale yeo e thekgago Ditšhaba tše Kopanego. Ka nako yeo Modimo a e beilego, mebušo yeo e tlo hlasela Babilona o Mogolo. Baetapele ba mebušo yeo ba tla mo “šwalalanya le go mo hlobodiša” ka go tšea mahumo a gagwe le  go dira gore batho ka moka ba bone gore o sehlogo kudu. (Kut. 17:3, 16) Phedišo yeo e tla direga ka pela moo e lego gore e tla bonagala eka e diregile ka letšatši letee. Ka gona bao ba thekgago bodumedi bja maaka ba tla tšhoga, kudukudu ka ge Babilona o Mogolo e le kgale a ikgantšha a re: “Ke dutše bjalo ka kgošigadi, ga ke mohlologadi gomme nka se ke ka bona tlhokofalo.”—Kut. 18:7, 8.

12. Jehofa a ka se dumelele ditšhaba di dira’ng, gona ka baka la’ng?

¹² Jehofa a ka se dumelele ditšhaba di fediša batho ba gagwe. Batho ba gagwe ba ikgantšha ka go bitšwa ka leina la gagwe, e bile ba kwele taelo ya gagwe ya gore ba tšwe go Babilona o Mogolo. (Dit. 15:16, 17; Kut. 18:4) Le gona batho ba šomile ka thata go thuša ba bangwe gore ba tšwe go Babilona o Mogolo. Le ge bahlanka ba Modimo ba tlo šireletšwa ge Babilona o Mogolo a hlaselwa, ba sa tlo hloka gore ba be le tumelo e tiilego gore ba tle ba kgone go kgotlelela dilo tšeo di sa tlogo direga.

13. (a) Gogo ke mang? (b) Go ya ka Hesekiele 38:2, 8, 9, Gogo o tla fihla neng lefelong la seswantšhetšo leo le bitšwago Haramagedone?

¹³ Tlhaselo ya Gogo. (Bala Hesekiele 38:2, 8, 9.) Ka morago ga gore Jehofa a fediše madumedi ka moka a maaka, go tlo šala bodumedi botee feela bja therešo mo lefaseng, e lego bja Dihlatse tša Jehofa. Ga go pelaelo gore Sathane o tlo galefa kudu. O tlo bontšha kgalefo yeo ka go bolela ‘dipolelo tše di sa hlwekago,’ e lego dipolelo tša maaka tšeo di tšwago go batemona tšeo di tlago go dira gore ditšhaba tšeo di ipopilego ngatana e tee di hlasele bahlanka ba Jehofa. (Kut. 16:13, 14) Ditšhaba tšeo di bitšwa “Gogo wa naga ya Magogo.” Ge Gogo a thoma tlhaselo ya gagwe, o tla be a fihlile lefelong la seswantšhetšo leo le bitšwago Haramagedone.—Kut. 16:16.

14. Ke’ng seo Gogo a tlago go se lemoga?

¹⁴ Gogo o tla ba a botile madira a gagwe a ntwa. (2 Dikor. 32:8) Rena re tla be re botile Jehofa Modimo wa rena, eupša go ditšhaba re tlo bonagala eka re ditlaela. Ke ka baka la’ng re tlo bonagala eka re ditlaela? Ka gobane Babilona o Mogolo o be a na le matla kudu, eupša medimo ya gagwe ga se ya ka ya mo šireletša go “sebata” le go ‘dinaka tša sona tše lesome.’ (Kut. 17:16) Ka gona Gogo o tla nagana gore o tla re fediša gatee ya ba moka. “Go etša maru a  khupeditšego naga,” Gogo o tlo hlasela batho ba Jehofa. (Hesek. 38:16) Eupša ka yona nako yeo Gogo o tla lemoga gore a ka se kgone go phologa. Go swana le ge Farao a ile a lemoga gore o be a elwa le Jehofa nakong ya ge a be a kgakgetšwe Lewatleng le Lehwibidu, Gogo le yena o tla lemoga gore o lwa le Jehofa.—Ek. 14:1-4; Hesek. 38:3, 4, 18, 21-23.

15. Jesu o tlo dira’ng ntweng ya Haramagedone?

¹⁵ Kriste le madira a gagwe a legodimong ba tla lwela batho ba Modimo gomme ba fediša Gogo ka mo go feletšego. (Kut. 19:11, 14, 15) Eupša go tlo direga’ng ka lenaba le legolo la Modimo e lego Sathane, yo a ilego a fora ditšhaba le go di dira gore di hlasele batho ba Modimo ntweng ya Haramagedone? Jesu o tla lahlela Sathane le batemona ba gagwe sekoting, moo a tlago go mo tswalelela ka mengwaga e sekete.—Kut. 20:1-3.

16. (a) Re ka bontšha bjang gore re ‘tseba Modimo’? (b) Go tlo direga’ng ka batho bao ba tsebago Jehofa nakong ya ntwa ya Haramagedone?

¹⁶ Go sa šetšwe gore ke kgale re le ka phuthegong goba go se bjalo, ka moka ga rena re swanetše ‘go tseba Modimo’ le go kwa “ditaba tše dibotse tša mabapi le Morena wa rena Jesu” e le gore re tle re phologe ntweng ya Haramagedone. (2 Bathes. 1:7-9) ‘Go tseba Modimo’ go bolela go tseba dilo tšeo a di ratago le tšeo a sa di ratego, gotee le melao ya gagwe. Le gona re bontšha gore re a mo tseba ge re mo rata, re mo kwa e bile re hlankela yena a nnoši. (1 Joh. 2:3-5; 5:3) Ge re bontšha gore re tseba Modimo, re tlo ba le tokelo ya go “tsebja ke yena,” e lego seo se tlago go re thuša gore re tle re phologe ntweng ya Haramagedone. (1 Bakor. 8:3) Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane ge re ‘tsebja ke Modimo,’ se se bolela gore o a re amogela.

17. ‘Go kwa ditaba tše dibotse tša mabapi le Morena wa rena Jesu’ go bolela’ng?

¹⁷ “Ditaba tše dibotse tša mabapi le Morena wa rena Jesu” di akaretša ditherešo ka moka tšeo Jesu a di rutilego tšeo re di hwetšago ka Lentšung la Modimo. Re bontšha gore re kwa ditaba tše dibotse ge re di diriša maphelong a rena. Go kwa moo go akaretša go etiša mmušo pele, go phela ka melao ya go loka ya Modimo le go botša batho ditaba tše dibotse. (Mat. 6:33; 24:14) Le gona go akaretša go thekga bana babo Kriste ba  tloditšwego ge ba dutše ba dira mošomo wa bona o bohlokwa.—Mat. 25:31-40.

18. Ke ka tsela efe bana babo Kriste ba tlago go thuša dinku tše dingwe?

¹⁸ Kgauswinyane batlotšwa ba tla thuša sehlopha sa “dinku tše dingwe” ka ge le bona ba kile ba ba thuša. (Joh. 10:16) Ba tlo ba thuša bjang? Pele ntwa ya Haramagedone e ka thoma, batlotšwa ka moka ba 144 000 ba tla be ba kgobokeleditšwe legodimong e le dibopiwa tša moya tšeo di sa hwego. Ke moka ge ba le legodimong, e tla ba karolo ya madira a Modimo ao a tlago go fediša Gogo le go šireletša “lešaba le legolo” la batho ba Jehofa. (Kut. 2:26, 27; 7:9, 10) Ruri lešaba le legolo le tla thaba kudu gore le ile la thekga bana babo Kriste ge ba be ba sa le mo lefaseng!

19-20. Go sa šetšwe mathata ao re lebeletšanego le ona, re ka dira’ng gore re dule re botegela Jehofa ge Haramagedone e dutše e batamela?

¹⁹ Mehleng ye ya bofelo, bahlanka ba Jehofa ba bantši ba lebeletšane le mathata. Go sa šetšwe seo, re ka kgona go kgotlelela re thabile. (Jak. 1:2-4) Selo seo se ka re thušago ke go dula re rapela Jehofa ka dipelo tša rena ka moka. (Luka 21:36) Ga se ra swanela go rapela feela, eupša re swanetše go bala Lentšu la Modimo letšatši le letšatši le go naganišiša ka lona, go akaretša le go naganišiša ka diporofeto tšeo di bolelago ka dilo tšeo di tlago go direga kgauswinyane. (Ps. 77:12) Ge e ba re dira dilo tše e bile re šoma ka thata tšhemong, re tlo dira gore tumelo ya rena le kholofelo ya rena di dule di tiile.

²⁰ Nagana kamoo o tlago go thaba ka gona ge Babilona o mogolo a fedišitšwe, le ge ntwa ya Haramagedone e fedile. Sa bohlokwa le go feta, nagana kamoo o tlago go thaba ka gona ge batho ka moka ba hlompha leina la Modimo e bile ba bona gore ke yena a swanelwago ke go buša. (Hesek. 38:23) Ruri bao ba tsebago Modimo, bao ba kwago Morwa wa gagwe, le bao ba tlago go kgotlelela go fihla bofelong, ba fela pelo ya gore Haramagedone e tla neng!—Mat. 24:13.