2. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba ‘dule ba phakgame’?

 ² Ge Jesu Kriste a be a bolela ka “bofelo bja tshepedišo ya dilo,” o ile a kgothaletša barutiwa ba gagwe gore: “Dulang le lebeletše, dulang le phakgame, gobane ga le tsebe gore nako e beilwego e neng.” Ka morago ga moo, Jesu o ile a ba lemoša leboelela gore: “Dulang le phakgame.” (Mat. 24:3; bala Mareka 13:32-37.) Pego ya Mateo yeo le yona e bolelago ka poledišano ye ya Jesu le barutiwa ba gagwe e bontšha gore Jesu o ile a lemoša barutiwa ba gagwe gore ba dule ba phafogile. E re: “Ka baka leo, dulang le phakgame gobane ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona. . . . Le itlhatsele le le ba itokišitšego, gobane Morwa wa motho o tla ka nako yeo le sa e naganego.” A boeletša gape a re: “Ka gona, dulang le phakgame, gobane ga le tsebe letšatši le ge e le iri.”​—Mat 24:42-44; 25:13.

3. Ke ka baka la’ng re tšeela godimo temošo ya Jesu?

³ Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re tšeela temošo yeo ya Jesu godimo. Re a tseba gore re phela “mehleng ya bofelo” le gore go šetše nako e nyenyane pele “masetlapelo a magolo” a thoma. (Dan. 12:4; Mat. 24:21) Re bona dintwa tše di šiišago, go oketšega ga go hloka boitshwaro le go se latele molao, batho ga ba sa bota bodumedi, dijo di a hlaela, go na le malwetši le ditšhišinyego tše dintši tša lefase. Re a tseba gore batho ba Jehofa lefaseng ka moka ba dira modiro o mogolo wa go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo. (Mat. 24:7, 11, 12, 14; Luka 21:11) Re fela pelo ya go tlo bona seo Morena a tlago go re direla sona ge a fihla le go phethagala ga morero wa Modimo.​—Mar. 13:26, 27.

4. (a) Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Jesu ga bjale o tseba nako yeo Haramagedone e tla tlago ka yona? (b) Le ge re sa tsebe nako yeo masetlapelo a magolo a tla thomago ka yona, ke’ng seo re ka kgodišegago ka sona?

⁴ Re a tseba gore lenaneo le lengwe le lengwe kopanong le thoma ka nako e itšego. Lega go le bjalo, le ge re ka dira’ng, re ka se tsoge re tsebile ngwaga, letšatši gaešita le iri yeo ka yona masetlapelo a magolo a tlago go thoma ka yona. Ge Jesu a be a le mo lefaseng o itše: “Ge e le mabapi le letšatši leo le iri, ga go na yo a tsebago, gaešita le barongwa ba magodimo le ge e le Morwa ga ba tsebe, eupša ke Tate feela yo a tsebago.” (Mat. 24:36) Eupša Jehofa o file Kriste matla legodimong gore a tlo lwa le batho bao ba bušwago ke Sathane. (Kut. 19:11-16) Ka gona, ke mo go kwagalago go bolela gore Jesu ga bjale o a tseba gore Haramagedone e tlo tla neng. Eupša rena ga re tsebe. Ka gona, go bohlokwa kudu gore re dule re phafogile go fihlela masetlapelo ao a fihla. Eupša Jehofa ke kgale a tseba nako ya tiragalo yeo. O beile tlwaa nako yeo ka yona bofelo bo tla tlago ka yona. Go šetše nako e nyenyane gore Jehofa a tliše masetlapelo a magolo, a “ka se diege!” (Bala Habakuku 2:1-3.) Ke ka baka la’ng re kgodišegile ka se?

5. Nea mohlala wo o bontšhago gore ka mehla Jehofa o phethagatša diporofeto tša gagwe ka nako yeo a e beilego.

⁵ Ka mehla Jehofa o be a phethagatša diporofeto tša gagwe ka nako yeo a e beilego. Nagana ge a be a phološa Baisiraele Egipita. O dirile seo ka nako yeo a bego a e beile. Ge Moshe a be a bolela ka Nisani 14, 1513 B.C.E., o ile a re: “Mafelelong a nywaga e makgolonne-masometharo (430), ka lona letšatši leo mephato ka moka ya Jehofa ya tšwa nageng ya Egipita.” (Ek. 12:40-42) Nywaga yeo e “makgolonne-masometharo” e thomile ge Jehofa a be a dira kgwerano le Aborahama ka 1943 B.C.E. (Bagal. 3:17, 18) Nako e itšego ka morago, Jehofa o ile a botša Aborahama gore: “Tseba gore ruri ba peu ya gago ba tla diilela nageng yeo e sego ya gabo bona, ba hlankela batho ba moo gomme bona bao ba tla ba tlaiša nywaga e makgolonne.” (Gen. 15:13; Dit. 7:6) Nywaga yeo e “makgolonne”  ya go tlaišega ga Baisiraele e thomile ka 1913 B.C.E. ge Ishimaele a be a kwera Isaka nakong ya ge a be a tshwešwa letswele, gomme ya fela ge ba tloga Egipita ka 1513 B.C.E. (Gen. 21:8-10; Bagal. 4:22-29) Jehofa o be a boletše tlwaa nywaga e 400 e sa le pele gore o be a tla lokolla batho ba gagwe Egipita.

6. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Jehofa o tla phološa batho ba gagwe?

⁶ Joshua, yo a bego a le gare ga bao ba ilego ba phološwa Egipita, o ile a gopotša Baisiraele ka moka gore: “Le tseba gabotse ka dipelo tša lena ka moka le ka meoya ya lena ka moka gore ga go le lentšu letee mantšung ka moka a mabotse ao Jehofa Modimo wa lena a le boditšego ona leo le sa kago la phethega. Ka moka a ile a phethega go lena. Ga go lentšu leo le sa kago la phethega.” (Josh. 23:2, 14) Le rena re ka kgodišega gore Jehofa o tla phethagatša kholofetšo ya gagwe ya gore o tla re phološa nakong ya masetlapelo a magolo. Lega go le bjalo, ge e ba re nyaka go phologa ge tshepedišo ye e fedišwa, re swanetše go dula re phakgame.

7, 8. (a) Mošomo wa mohlapetši wa mehleng ya kgale e be e le ofe, gomme seo se re ruta thuto efe? (b) Nea mohlala wo o bontšhago seo se ka diregago ge mohlapetši a ka robala mošomong.

⁷ Re ka ithuta bohlokwa bja go dula re phakgame go batho bao ba phetšego mehleng ya kgale. Mehleng yeo, metse e megolo ya go swana le Jerusalema, e be e ageleditšwe ka merako e metelele. Merako yeo e be e šireletša batho ba metseng yeo gore ba se ke ba hlaselwa gabonolo, e bile ba be ba ema godimo ga yona gore ba bone seo se diregago go dikologa motse. Bahlapetši ba be ba ema godimo ga merako yeo le mejakong bošego le mosegare. Ba be ba swanetše go tsebiša badudi ba motseng ka kotsi yeo e tlago. (Jes. 62:6) Go be go le bohlokwa gore bahlapetši ba dule ba phakgame ka gobane batho ba be ba ka bolawa.​—Hesek. 33:6.

⁸ Radihistori wa Mojuda e lego Josephus o re ka 70 C.E, madira a Roma a ile a thopa Tora ya Antonia yeo e bego e kopane le morako wa Jerusalema, ka gobane baletamejako ba be ba ile ka boroko. Ge madira ao a le moo, a ile a šwahlela ka tempeleng gomme a e tšhuma ka mollo, seo sa dira gore Jerusalema go be le masetlapelo a magolo ao a sa kago a ba gona.

9. Ke’ng seo batho ba bantši lehono ba sa se lemogego?

⁹ Dinageng tše dintši lehono go na le bahlapetši goba dikhamera tša maemo a godimo tša go hlapetša. Bahlapetši bao ba kgona feela go šireletša metse ya gabo bona le dinaga tša gabo bona gore di se ke tša hlaselwa ke manaba. Lega go le bjalo, mekgwa yeo ya go hlapetša e kgona feela go bona dikotsi tšeo di tšwago mebušong e mengwe goba bathong. Eupša mekgwa yeo ya go hlapetša ga e kgone go bona gore Mmušo wa Modimo o a buša, ga e kgone go bona seo Mmušo wo woo kgoši ya wona e lego Kriste o se dirago gona bjale le seo o tlago go se dira kgauswinyane ge Modimo a tla be a ahlola mebušo ka moka ya batho. (Jes. 9:6, 7; 56:10; Dan. 2:44) Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba re phakgame tirelong ya Jehofa, re tla ba re itokišitše ge letšatši la kahlolo le fihla.​—Ps. 130:6.

10, 11. (a) Ke kotsi efe yeo re swanetšego go e phema, gona ka baka la’ng? (b) Ke’ng seo se go kgodišago gore Diabolo o foufatša batho gore ba hlokomologe boporofeta bja Beibele?

¹⁰ Nagana ka mohlapetši yo a bego a dutše a phakgame bošego ka moka. Ge masa a fihla o thoma go potuma goba go otsela gomme a feleletša ka go robala. Ka mo go swanago, le rena re ka thoma go otsela ge re dutše re batamela bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. Ruri re ka ba mathateng a magolo ge re ka palelwa ke go  dula re phakgame! Anke re ahlaahleng dilo tše tharo tšeo ge re sa hlokomele di ka re šitišago go dula re phakgame.

¹¹ Diabolo o dira gore batho ba otsele ka go dira gore ba se thabele molaetša wa rena. Pejana ga ge Jesu a e hwa, o ile a lemoša barutiwa ba gagwe gararo ka “mmuši wa lefase le.” (Joh. 12:31; 14:30; 16:11) Jesu o be a tseba gore Diabolo o be a tla dira gore batho ba be leswiswing monaganong e le gore ba se lemoge gore boporofeta bja Modimo ka bokamoso bo kgauswi le go phethagala. (Tsef. 1:14) Sathane o foufatša batho ka go diriša bodumedi bja maaka. Ke’ng seo o se lemogilego ge o boledišana le batho ba bangwe ka Beibele? Na Diabolo ga se a ‘foufatša menagano ya ba ba sa dumelego’ gore ba se ke ba lemoga gore Modimo o tlo fediša batho ba babe le gore ga bjale Kriste o a buša legodimong? (2 Bakor. 4:3-6) Ke ga kae ge re le tšhemong o ekwa batho ba re, “Aowa ke a leboga”? Ge e le gabotse, ga ba nyake go kwa ge re ba botša gore Modimo o tlo fediša batho ba babe.

12. Ke ka baka la’ng re sa swanela go dumelela Diabolo gore a re fore?

¹² O se ke wa dumelela batho ba go se thabele ba go nyamiša goba ba go šitiša go dula o phakgame. Wena o tseba therešo. Paulo o ngwaletše badumedigotee le yena gore: “Le tseba gabotse gore letšatši la Jehofa le [a] tla,” le gona o okeditše ka gore, “le tla go swana tlwaa le lehodu la bošego.” (Bala 1 Bathesalonika 5:1-6.) Jesu o re lemošitše ka gore: ‘Dulang le itokišitše, gobane Morwa wa motho o tla ka nako yeo le sa naganego gore e ka ba yona.’ (Luka 12:39, 40) E se kgale, Sathane o tla fora batho ba bantši gore ba dumele gore go na le “khutšo le polokego.” O tla ba dira gore ba nagane gore Modimo a ka se fediše batho ba babe. Go thwe’ng ka rena? Letšatši leo le ka se re ‘fihlele bjalo ka ge le be le tla fihlela mahodu,’ ge feela re ‘dula re phafogile gomme re dula re hlaphogetšwe monaganong.’ Ke ka baka leo re swanetšego go bala lentšu la Modimo letšatši le letšatši gomme re naganišiše ka seo Jehofa a re botšago sona.

13. Moya wa lefase o dira gore batho ba be bjang, gona re ka dira’ng gore o se ke wa re fetela?

¹³ Moya wa lefase o dira gore batho ba se be le taba le Modimo. Batho ba bantši ba swaregile ka bophelo bja letšatši le letšatši moo ba palelwago ke go ‘lemoga gore ba nyaka dilo tša moya.’ (Mat. 5:3) Ba nweletše kudu dilong tše  di bonagalago moo ba feleletšago ba eba le “kganyogo ya nama le kganyogo ya mahlo.” (1 Joh. 2:16) Le gona mananeo a thelebišene, inthanete le dilo tše dingwe di dira gore batho ba ‘rate maipshino’ ka tsela e feteletšego, gomme moya wo o a oketšega ngwaga o mongwe le o mongwe. (2 Tim. 3:4) Ke ka baka leo Paulo a ilego a botša Bakriste gore ba ‘se ke ba rulaganya e sa le pele go kgotsofatša dikganyogo tša nama,’ tšeo di ka dirago gore re se be le taba le Modimo.​—Baroma 13:11-14.

14. Re hwetša temošo efe go Luka 21:34, 35?

¹⁴ Go e na le go amogela moya wa lefase, re amogela moya wa Modimo wo o re thušitšego go kwešiša gabotse seo se tlago go direga kgauswinyane. ^[1](1 Bakor. 2:12) Lega go le bjalo, re a tseba gore go bonolo gore motho a thome go fokola moyeng. A ka fokodišwa ke dilo tšeo di tlwaelegilego tša bophelo ge e ba a dumelela gore di mo amoge nako ya go dira dilo tšeo Modimo a di nyakago. (Bala Luka 21:34, 35.) Batho ba bangwe ba ka re kwera feela ka gobane re dula re phakgame moyeng, eupša seo ga se sa swanela go dira gore re robale moyeng. (2 Pet. 3:3-7) Go e na le moo, re swanetše go bokana ka mehla le bana babo rena le dikgaetšedi dibokeng ka gobane moya wa Modimo o gona moo.

15. Ke’ng seo se ilego sa diragalela Petro, Jakobo le Johane, gomme le rena re ka diragalelwa bjang ke se se swanago?

¹⁵ Go se phethagale ga rena go ka re šitiša go dula re phakgame. Jesu o be a tseba gore batho bao ba sa phethagalago ba ineela gabonolo mafokoding a bona. Nagana ka seo se ilego sa direga bošego bja pele Jesu a ka bolawa. E le gore Jesu a kgone go dula a botega, o ile a swanelwa ke go kgopela matla go Tatagwe wa legodimong. Jesu o ile a kgopela Petro, Jakobo le Johane gore ba ‘dule ba phakgame’ ge yena a be a eya go rapela. Lega go le bjalo, ba ile ba se naganišiše ka seo se bego se tlo direga. Go e na le gore ba hlokomele Mong wa bona, ba ile ba ineela mafokoding a bona gomme ba robala. Le ge Jesu a be a lapile, o ile a dula a phakgame a lopa Tatagwe ka thapelo. Seo ke se barutiwa ba gagwe le bona ba bego ba swanetše go se dira.​—Mar. 14:32-41.

16. Go ya ka Luka 21:36, ke’ng seo Jesu a itšego se tla re thuša go ‘dula re phakgame’?

¹⁶ Go ‘dula re phakgame’ moyeng go bolela seo se fetago go ba le maikemišetšo a mabotse. Matšatši a sego kae pele Jesu a swarwa serapeng sa Getsemane, o be a boditše barutiwa bao ba bararo gore ba lope Jehofa ka thapelo. (Bala Luka 21:36.) E le gore re dule re phakgame moyeng, le rena re swanetše go rapela ka mehla.—1 Pet. 4:7.

17. Ke’ng seo re swanetšego go se dira go kgonthišetša gore re itokišeleditše seo se tlago?

¹⁷ Ka ge Jesu a itše bofelo bo tla tla “ka nako yeo [re] sa e naganego,” ye ga se nako ya go otsela moyeng, ga se nako ya go phegelela ditoro tša lefaseng la Sathane le dilo tšeo lefase la gagwe le re swaretšego tšona le tšeo re di kganyogago. (Mat. 24:44) Ka Beibeleng, Jehofa le Kriste ba re botša dilo tšeo ba tlago go re direla tšona lefaseng le lefsa leo le lego kgauswi gotee le kamoo re ka dulago re phakgame. Re swanetše go tiiša tumelo ya rena, re matlafatše segwera sa rena le Jehofa le go swarega kudu tirelong ya gagwe. Re swanetše go tseba nako yeo re phelago go yona le go ela hloko ditiragalo tša lefase e le gore re itokišeletše seo se tlago. (Kut. 22:20) Seo se bolela bophelo goba lehu!