1-2. (a) Re tlo araba dipotšišo dife? (b) Ke eng seo se bontšhago gore Jehofa o fela pelo ya go re thuša?

 JEHOFA a ka re thuša go kgotlelela mathata a rena le go dula re thabile ge re dutše re mo hlankela. Ke eng seo a se dirago go re thuša? Gona thušo yeo a re neago yona e ka re hola bjang? Re tlo araba dipotšišo tše sehlogong se. Eupša pele re araba dipotšišo tše, a re thomeng ka go araba potšišo ye: Na Jehofa o tloga a nyaka go re thuša?

² Lentšu leo moapostola Paulo a le dirišitšego go lengwalo leo a le ngwaletšego Baheberu le ka re thuša go hwetša karabo. Paulo o itše: “Jehofa ke mothuši wa ka; nka se boife. Motho a ka ntira’ng?” (Baheb. 13:6) Lentšu “mothuši,” mo temaneng ye, le šupa go motho yo a kitimelago go thuša motho yo mongwe yo a hlokago thušo. Nagana Jehofa a kitimela go yo thuša motho yo a hlokago thušo. Tlhaloso ye e bontšha gabotse gore Jehofa o tloga a ikemišeditše e bile a fela pelo ya go re thuša ge re mo kgopela thušo. Ge re thekgwa ke Jehofa, re ka thaba le ge re na le mathata.

3. Jehofa o re thuša ka ditsela dife gore re thabe le ge re na le mathata?

³ Ke ditsela dife tšeo di bontšhago gore Jehofa o re thuša go dula re thabile ge re dutše re kgotlelela mathata? E le gore re hwetše karabo a re boledišaneng ka Puku ya Jesaya. Ka baka la’ng? Boporofeta bjo bontši bjoo Jesaya a bo ngwadilego bo phethagala le go bahlanka ba Modimo lehono. Go oketša moo, Jesaya o hlalosa Jehofa ka tsela e bonolo. Ka mohlala, nagana ka Jesaya kgaolo 30. Kgaolong ye, Jesaya o diriša mehlala e mebotse go bontšha  kamoo Jehofa a re šegofatšago ka gona. O ngwadile gore Jehofa o re thuša (1) ka go theetša le go araba dithapelo tša rena, (2) ka go re hlahla, le (3) ka go re šegofatša gona bjale le nakong e tlago. A re boledišaneng ka dilo tše tšeo Jehofa a re thušago ka tšona.

4. (a) Jehofa o ile a hlalosa bjang Bajuda ba mehleng ya Jesaya, gona o ile a dumelela gore go direge eng? (b) Ke kholofelo efe yeo Jehofa a e neilego bahlanka ba gagwe bao ba botegago? (Jesaya 30:18, 19)

⁴ Mathomong a Jesaya kgaolo 30, Jesaya o hlalosa Bajuda e le “bana ba dinganga,” bao ba ‘hlatlagantšhago dibe.’ O tšwela pele ka gore: “Ke marabele, . . . le bao ba sa ratego go kwa molao wa Jehofa.” (Jes. 30:1, 9) Ka ge batho ba be ba sa nyake go kwa, Jesaya o boletše gore Jehofa o be a tla dira gore ba hlaselwe. (Jes. 30:5, 17; Jer. 25:8-11) Se ke seo se ilego sa direga ka gobane ba ile ba išwa bothopša kua Babilona. Eupša go be go na le Bajuda bao ba botegago bao ba bego ba le gare ga bona, gomme Jesaya o ile a ba nea molaetša wa kholofelo. O ile a ba botša gore ka letšatši le lengwe Jehofa o be a tla ba bušetša Jerusalema. (Bala Jesaya 30:18, 19.) Se ke seo se ilego sa direga. Jehofa o ile a ba lokolla bokgobeng. Eupša go fetile mengwaga e mentši pele Jehofa a lokolla bahlanka ba gagwe bao ba botegago. Temana yeo e rego “Jehofa o tla dula a le letile gore a le gaugele” e bontšha gore nako e be e tla feta pele Jehofa a lokolla bahlanka ba gagwe. Ge e le gabotse, Baisiraele ba feditše mengwaga e 70 ba le bokgobeng Babilona pele ba bangwe ba bona ba ka dumelelwa go boela Jerusalema. (Jes. 10:21; Jer. 29:10) Baisiraele ba be ba nyamile kudu ge ba be ba le bokgobeng, eupša ba ile ba thaba kudu ge ba lokollwa ba boela gae.

5. Ke eng seo Jesaya 30:19 e re kgonthišetšago sona?

⁵ Lehono re ka kgothatšwa ke mantšu ao a rego: “Ruri o tla le gaugela ge a ekwa le goeletša.” (Jes. 30:19) Jesaya o re kgonthišetša gore Jehofa o tlo re theetša ge re mo llela, e bile o tlo re araba ka pela ge a ekwa re mo lopa. Jesaya o oketša ka gore: “Ge a ekwa le lla o tla le araba.” Mantšu a a kgothatšago a re bontšha gore Jehofa o ikemišeditše e bile o fela pelo ya go thuša bao ba mo kgopelago thušo. Go tseba se go dira gore re thabe le ge re kgotleletše mathata.

6. Mantšu a Jesaya a bontšha bjang gore Jehofa o araba thapelo ya yo mongwe le yo mongwe wa rena?

⁶ Ke eng se sengwe seo temana ye e re botšago sona ka dithapelo tša rena? Jehofa o theetša thapelo ya yo mongwe le yo mongwe wa rena. Ke ka baka la’ng re re’alo? Mathomong a Jesaya kgaolo 30, lentšu “lena” le šupa go batho ba bantši. Eupša go temana 19 “le” e šupa go motho ka o tee ka o tee. Jesaya o ngwadile gore: “Le ka se lle le gatee”; “Ruri o tla le gaugela”; “o tla le araba.” Ka ge Jehofa e le Tate yo lerato, ga a botše morwa goba morwedi wa gagwe yo a nyamilego gore, “O swanetše go tia go swana le ngwaneno goba sesi wa gago.” Eupša o šetša yo mongwe le yo mongwe e bile o araba thapelo ya yo mongwe le yo mongwe wa rena.—Ps. 116:1; Jes. 57:15.

7. Jesaya le Jesu ba bontšhitše bjang bohlokwa bja go dula re rapela?

⁷ Ge re botša Jehofa ka bothata bjo re  nago le bjona, a ka thoma ka go re nea matla ao re a hlokago a go kgotlelela bothata bjoo. Le gona ge e ba bothata bjo re nago le bjona bo sa fele ka nako yeo re e letetšego, re ka dula re kgopela Jehofa gore a re nee matla a go kgotlelela. O re laletša gore re dire bjalo. Se ke seo mantšu a Jesaya a se bolelago, a re: ‘Le se ke la homolela Jehofa la se bolele.’ (Jes. 62:7) Mantšu a a ra gore’ng? Re swanetše go dula re rapela Jehofa ka go phegelela go no swana le ge eka ga re mo khutšiše. Mantšu a Jesaya a re gopotša ka papišo yeo Jesu a e neilego ka thapelo yeo e lego go Luka 11:8-10, 13. Mo Jesu o re kgothaletša gore re rapele ka “go phegelela” le go ‘tšwela pele re kgopela’ moya o mokgethwa. Re ka kgopela Jehofa gore a re hlahle ge re nyaka go dira diphetho tše dibotse.

8. Mantšu ao a lego go Jesaya 30:20, 21 a ile a phethagala bjang nakong e fetilego?

⁸ Bala Jesaya 30:20, 21. Ge madira a Bababilona a be a dikologile Jerusalema ka ngwaga le seripa, batho ba be ba phela ba tšhogile letšatši le lengwe le le lengwe. Eupša go ya ka temana 20 le 21, Jehofa o tshepišitše Bajuda gore ge ba ka itshola gomme ba fetoša tsela yeo ba phelago ka yona, o tla ba phološa. Jesaya o itše Jehofa ke “Mohlahli yo Mogolo,” a ba a holofetša batho gore Jehofa o tlo ba ruta kamoo ba swanetšego go mo rapela ka tsela yeo a e amogelago. Mantšu ao a ile a phethagala ge Bajuda ba be ba lokollwa bokgobeng. Jehofa o ile a itlhatsela gore ke Mohlahli yo Mogolo, le gona o ile a hlahla batho ba gagwe gore ba tsoše borapedi bja therešo. Re šegofaditšwe kudu ka ge Jehofa e le Mohlahli wa rena yo Mogolo lehono.

9. Lehono Jehofa o re hlahla a diriša eng?

⁹ Ditemaneng tše, Jesaya o re re swana le barutwana bao ba rutwago ke Jehofa ka ditsela tše pedi. O re: “Mahlo a lena a tla bona Mohlahli wa lena yo Mogolo.” Mo Jesaya o re Mohlahli o eme pele ga barutwana ba gagwe. Re na le tokelo e kgolo ya go hlahlwa ke Modimo. Jehofa o re hlahla bjang? O re hlahla a diriša mokgatlo wa gagwe. Re leboga kudu tlhahlo yeo re e hwetšago ka mokgatlong wa Modimo! Tlhahlo yeo re e hwetšago ge re le dibokeng, dikopanong, dikgatišong tša rena le ka kgašo ya rena, di re thuša gore re thabe le ge re na le mathata.

10. Ke bjang re kwago “lentšu ka morago ga [rena]”?

 ¹⁰ Jesaya o hlalosa tsela ya bobedi yeo Jehofa a re hlahlago ka yona. O re: “Ditsebe tša lena di tla kwa lentšu ka morago ga lena.” Temaneng ye Jesaya o hlalosa Jehofa e le Mohlahli yo a lego ka morago ga barutwana ba gagwe e bile a ba bontšha tsela yeo ba swanetšego go sepela ka yona. Lehono re kwa lentšu la Modimo ka morago ga rena. Bjang? Mantšu a Modimo ao a buduletšwego a ngwadilwe ka Beibeleng kgale. Ka gona ge re bala Beibele go no swana le ge eka re kwa lentšu la Modimo ka morago ga rena.—Jes. 51:4.

11. Re swanetše go dira eng e le gore re thabe le ge re kgotleletše mathata?

¹¹ Tlhahlo yeo Modimo a re neago yona a diriša mokgatlo wa gagwe le Lentšu la gagwe e re hola bjang? Jesaya o boletše ka dilo tše pedi. O itše, “Tsela še.” Ke moka a re, “Sepelang ka yona.” (Jes. 30:21) Ga se gwa lekana go tseba “tsela.” Re swanetše go ‘sepela ka yona.’ Re ithuta seo Modimo a se nyakago go rena ka Lentšung la gagwe le ka mokgatlong wa gagwe. Re ithuta le go diriša seo re ithutilego sona. Ge re ka diriša dilo tše, re tlo thaba ge re dutše re kgotleletše mathata. Le gona Jehofa o tlo re šegofatša.

12. Go ya ka Jesaya 30:23-26, Jehofa o tlo šegofatša bahlanka ba gagwe bjang?

¹² Bala Jesaya 30:23-26. Boporofeta bjo bo phethagetše bjang ge Bajuda ba lokollwa bothopša kua Babilona? Jehofa o ile a ba nea dilo tše dintši go ba thuša go phela le go dula ba mo hlankela. O ba neile dijo, eupša sa bohlokwa ke gore o ba neile selo se sengwe le se sengwe seo se tlago go ba thuša gore ba gwerane le yena le go mo hlankela ka tsela yeo a e amogelago. Jehofa o ile a šegofatša batho bao kudu ka nako yeo. Ka ge temana ya 26 e bontšhitše, Jehofa o ile a ba hlabišetša seetša gore ba kwešiše Lentšu la gagwe. (Jes. 60:2) Ditšhegofatšo tše tša Jehofa di ile tša dira gore bahlanka ba gagwe ba mo hlankele ka mafolofolo e bile ba thabile “ka baka la boemo bjo bobotse bja pelo.”—Jes. 65:14.

13. Boporofeta bja go tsošološa borapedi bja therešo bo phethagetše bjang mehleng ya rena?

¹³ Na boporofeta bja mabapi le go tsošološa borapedi bja therešo bo phethagala le go rena lehono? Ee! Ga e sa le go  tloga ka 1919 C.E., batho ba dimilione ga e sa le makgoba a Babilona o Mogolo e lego bodumedi ka moka bja maaka. Ba išitšwe lefelong le lekaone kudu go feta naga ya Baisiraele ya kholofetšo. Ba išitšwe paradeiseng ya moya. (Jes. 51:3; 66:8) Paradeise ya moya ke eng?

14. Paradeise ya moya ke eng, gona ke bomang bao ba phelago go yona lehono? (bona tlhaloso ya mantšu a itšego.)

¹⁴ Ga e sa le go tloga ka 1919 C.E., batlotšwa ba be ba dutše ba thabela go phela paradeiseng ya moya. b Ge nako e dutše e eya, bao ba nago le kholofelo ya go tlo phela mo lefaseng e lego “dinku tše dingwe,” ba ile ba tsena paradeiseng ya moya gomme ba thabela ditšhegofatšo tše dintši tša Jehofa.—Joh. 10:16; Jes. 25:6; 65:13.

15. Lehono paradeise ya moya e kae?

¹⁵ Lehono paradeise ya moya e kae? Bahlanka ba Jehofa ba lefaseng ka moka. Ka gona, paradeise ya moya yeo ba phelago go yona e lefaseng ka moka. Go sa šetšwe gore re dula karolong efe ya lefase lehono, re ka ba paradeiseng ya moya ka go thekga borapedi bja therešo ka mo go feletšego.

16. Re ka dira’ng gore re dule re bona bobotse bja phuthego ya moya?

¹⁶ Selo se sengwe seo se tlago go re thuša go dula re le paradeiseng ya moya ke go leboga phuthego ya Bokriste ya lefaseng ka moka. Re ka dira seo bjang? Ka go lebelela dika tše dibotse tša bana babo rena le dikgaetšedi. (Joh. 17:20, 21) Ke ka baka la’ng se se le bohlokwa? Nagana ka se. Re a tseba gore ge re eya phakeng re yo bona mehlare e mebotse goba serapa se sebotse. Ka mo go swanago paradeise ya moya yeo e lego ka phuthegong e na le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba swanago le mehlare yeo e mebotse. (Jes. 44:4; 61:3) Re swanetše go kgonthišetša gore re dula re šetša bobotse bja “mehlare” yeo, e sego ditšhila tšeo di lego “mehlareng.”  Re ka se dumelele mafokodi a rena goba a bana babo rena ka phuthegong a re šitiša go bona bobotse bja phuthego ya lefaseng ka moka ya Bakriste bao ba nago le botee.

17. Ke eng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka se dirago gore ka phuthegong go be le botee?

¹⁷ Ke eng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka se dirago gore phuthego e dule e na le botee? Ke go dira gore go be le khutšo. (Mat. 5:9; Baroma 12:18) Ka nako e nngwe le e nngwe re swanetše go ba ba mathomo ba go dira gore go be le khutšo ka phuthegong, re dira gore paradeise ya moya e be e botse. Re dula re gopola gore Jehofa o gogetše yo mongwe le yo mongwe wa rena borapeding bja therešo. (Joh. 6:44) Nagana gore Jehofa o thaba bjang ge a re bona re leka ka thata go tiiša botee le go ba le khutšo le bahlanka ba gagwe bao ba lego bohlokwa kudu go yena!—Jes. 26:3; Hag. 2:7.

18. Re swanetše go dula re naganišiša ka eng, gona ka baka la’ng?

¹⁸ Re ka holwa bjang ke dilo tše dintši tše dibotse tšeo Jehofa a re neilego tšona? Re ka naganišiša ka seo re ithutago sona ka Lentšung la Modimo le ka dikgatišong tša rena tšeo di theilwego Beibeleng. Go ithuta le go naganišiša go tlo re thuša go hlagolela dienywa tša moya, e lego tšeo di tlago go dira gore re bontšhane ‘lerato la borwarre’ le “borutho” ka phuthegong. (Baroma 12:10) Ge re naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo Jehofa a re neago tšona gona bjale, re tiiša segwera sa rena le yena. Le gona ge re dula re naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo Jehofa a re tshepišitšego tšona re tlo tiiša kholofelo ya rena ya go mo hlankela ka mo go sa felego. Dilo tše di tlo re thuša go hlankela Jehofa re thabile.

19. (a) Go ya ka Jesaya 30:18, re ka kgodišega ka eng? (b) Ke eng seo se tlago go re thuša gore re thabe le ge re kgotleletše mathata?

¹⁹ Jehofa “o tla ema” gore a re lwele ge a tla be a fediša lefase le le lebe. (Jes. 30:18) Re kgodišegile gore Jehofa e lego“ Modimo wa kahlolo” a ka se dumelele gore lefase le le bušwago ke Sathane le dule le le gona ka nako e telele. (Jes. 25:9) Rena le Modimo wa rena Jehofa, re letile ka go se fele pelo gore a tle a re imolle. Gona bjale a re ikemišetšeng go diriša mpho ya thapelo, go ithuta Lentšu la Modimo le go naganišiša ka ditšhegofatšo tša rena. Ge re dira bjalo, Jehofa o tlo re thuša gore re thabele go mo hlankela le ge re kgotleletše mathata.