1. Re swanetše go letela eng, gona re ka kgodišega ka eng?

 RE KA letela kganetšo ge re dutše re bolela ditaba tše dibotse. Kganetšo yeo e ka oketšega ge nako e dutše e eya. (Dan. 11:44; 2 Tim. 3:12; Kut. 16:21) Eupša re ka kgodišega gore Jehofa o tla re thuša. Ka baka la’ng? Jehofa o be a thuša bahlanka ba gagwe ka mehla go phetha dikabelo tša bona le ge di be di le thata. Ka mohlala, a re boledišaneng ka dilo tše dingwe tšeo di ilego tša diragalela moporofeta Hesekiele ge a be a botša Bajuda bao ba bego ba le bokgobeng Babilona ditaba tše dibotse.

2. Jehofa o ile a hlalosa bjang batho bao Hesekiele a bego a swanetše go ba ruta gona re tlo ithuta ka’ng sehlogong se? (Hesekiele 2:3-6)

² Na Hesekiele o be a swanetše go ruta batho ba mohuta mang? Jehofa o ile a hlalosa gore batho bao e be e le ba “difahlego tše thata,” “ba dipelo tše di retetšego” le “marabele.” Ba be ba le bogale go swana le meetlwa e bile ba le kotsi go swana le diphepheng. Ke ka baka leo Jehofa a ilego a botša Hesekiele gore: “O se ke wa boifa”! (Bala Hesekiele 2:3-6) Hesekiele o ile a kgona go phetha mošomo wo ka baka la gore o be a (1) romilwe ke Jehofa, (2) a matlafatšwa ke moya o mokgethwa e bile (3) a tiiša tumelo ya gagwe ka mantšu ao Modimo a bego a mmotša ona. Na dilo tše tše tharo di thušitše Hesekiele bjang? Gona rena di re thuša bjang lehono?

3. Ke mantšu afe ao a swanetšego go ba a ile a tiiša Hesekiele, le gona Jehofa o ile a mo kgodiša bjang gore o tla mo thuša?

³ Jehofa o boditše Hesekiele gore: “Ke [a] go roma.” (Hesek. 2:3, 4) Mantšu ao a swanetše go ba a ile a tiiša Hesekiele. Ka baka la’ng? Ka gobane o swanetše go ba a be a gopola gore Jehofa o ile a diriša mantšu a swanago go Moshe le Jesaya ge a be a ba kgetha gore e be baporofeta ba Gagwe. (Ek. 3:10; Jes. 6:8.) Hesekiele o be a tseba le kamoo Jehofa a thušitšego  baporofeta bao ba babedi go lebeletšana le mathata. Ge Jehofa a be a botša Hesekiele gabedi gore: “Ke [a] go roma,” moporofeta yo o be a e na le lebaka le le kwagalago la gore a tshepe gore Jehofa o tla mo thekga. Hesekiele o ngwadile ka pukung ya gagwe ka makga a mantši gore: “Lentšu la Jehofa la ntlela.” (Hesek. 3:16) Le gona, mantšu ao a rego: “Lentšu la Jehofa la tšwela pele la ntlela,” a tšwelela gantši. (Hesek. 6:1) Hesekiele o be a kgodišegile gore o romilwe ke Jehofa. Go tlaleletša moo, tatago Hesekiele e be e le moperisita. O swanetše go ba a ile a mo ruta gore Jehofa o be a dula a botša baporofeta ba gagwe gore o tlo ba thuša. Ka mohlala, Jehofa o ile a botša Isaka, Jakobo le Jeremia gore: “Ke na le wena.”—Gen. 26:24; 28:15; Jer. 1:8.

4. Ke eng seo Jehofa a se boletšego seo se kgothaditšego Hesekiele?

⁴ Baisiraele ba bantši ba be ba tla arabela bjang go molaetša wa Hesekiele? Jehofa o itše: “Ba ntlo ya Isiraele ba ka se nyake go go theetša, ka ge ba sa nyake go ntheetša.” (Hesek. 3:7) Ge batho ba be ba gana Hesekiele, go swana le ge ba be ba gana Jehofa. Mantšu ao a ile a kgonthišetša Hesekiele gore ge ba mo gana, seo ga se bolele gore ga a phethe kabelo ya gagwe ya go ba moporofeta gabotse. Jehofa o ile a kgothatša Hesekiele gape gore ge batho ba bona boporofeta bjo a bego a bolela ka bjona bo phethagala, “ba tla tseba le gore moporofeta o be a le gare ga bona.” (Hesek. 2:5; 33:33) Seo Jehofa a se boletšego se ile sa kgothatša Hesekiele gomme a ba le matla a go tšwela pele ka mošomo wa gagwe.

5. Re ka hwetša matla kae go ya ka Jesaya 44:8?

⁵ Le rena re hwetša matla a go dira boboledi ka ge re tseba gore re romilwe ke Jehofa. O re hlompha ka go re bitša dihlatse tša gagwe. (Jes. 43:10) Ye ke tokelo e kgolo  kudu! Jehofa o boditše Hesekiele gore: “O se ke wa boifa,” ka mo go swanago le rena Jehofa o re botša gore: “Le se ke la tšhoga.” Ke ka baka la’ng re sa swanela go boifa baganetši ba rena? Go swana le Hesekiele le rena re romilwe ke Jehofa e bile o a re thekga.—Bala Jesaya 44:8.

6. (a) Ke ka baka la’ng re re Jehofa o tlo re thekga? (b) Ke eng seo se dirago gore re hwetše matla le go homotšega?

⁶ Jehofa o re tshepiša gore o tlo re thekga. Ka mohlala pele Jehofa a ka bolela gore: “Lena le dihlatse tša ka,” o itše: “Le ge o ka phatša meetseng, ke tla ba le wena; le ge o ka phatša dinoka, di ka se go gogole. Le ge o ka phatša mollong, o ka se ke wa fsa, e bile le kgabo e ka se go tlabole.” (Jes. 43:2) Ge re dutše re bolela ditaba tše dibotse, ka dinako tše dingwe re ka kopana le mathata a e kego ke mafula le diteko tše e kego ke mollo. Le ga go le bjalo, ka ge re thušwa ke Jehofa re tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse. (Jes. 41:13) Go swana le mehleng ya Hesekiele, batho ba sa dutše ba gana molaetša wa rena. Eupša kganetšo ya bona ga e bolele gore re paletšwe ke goba Dihlatse tša Jehofa. Re hwetša matla le go homotšega ka go tseba gore Jehofa o thabišwa ke go bona re tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse ka potego. Moapostola Paulo o itše: “Eupša motho yo mongwe le yo mongwe o tla amogela moputso wa gagwe go ya ka boitapišo bja gagwe.” (1 Bakor. 3:8; 4:1, 2) Kgaetšedi yo e lego kgale e le mmulamadibogo o re: “Ke thabišwa ke go tseba gore Jehofa o putsa maiteko a rena.”

7. Hesekiele o ile a ikwa bjang ge a nagana ka pono yeo a e bonego? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

⁷ Hesekiele o ile a bona kamoo moya wa Modimo o nago le matla ka gona. Seo Hesekiele a se bonego se ile sa mo thuša go bona gore moya o mokgethwa o be o thuša barongwa ba matla e bile o sepediša maotwana a magolo a koloi. (Hesek. 1:20, 21) Hesekiele o ile a arabela bjang? O ngwadile se se diragetšego. O itše: “Ya re ge ke e bona, ka wa ka sefahlego.” Hesekiele o ile a wela fase ka ge a makaditšwe ke pono yeo. (Hesek. 1:28) Ka morago ga gore Hesekiele a nagane ka pono yeo, seo se ka ba se ile sa matlafatša tumelo ya gagwe le go bona gore moya wa Modimo o ka mo thuša go phetha bodiredi bja gagwe.

8-9. (a) Go ile gwa direga eng ka Hesekiele ka morago ga gore Jehofa a mo laele gore a emelele? (b) Jehofa o ile a tiiša Hesekiele bjang gore a kgone go phetha bodiredi bja gagwe bjo thata?

⁸ Jehofa o ile a laela Hesekiele gore: “Morwa wa motho, ema ka maoto ke bolele le wena.” Taelo yeo gotee le moya wa Modimo di ile tša nea Hesekiele matla ao a bego a a hloka gore a tsoge. Hesekiele o ngwadile gore: “Ka tlelwa ke moya, wa nkemiša ka maoto.” (Hesek. 2:1, 2) Ka morago, Hesekiele bodireding bja gagwe ka moka o be a hlahlwa ke “seatla” sa Modimo e lego moya wa Modimo o mokgethwa. (Hesek. 3:22; 8:1; 33:22; 37:1; 40:1) Moya wa Modimo o ile wa matlafatša Hesekiele gore a phethe kabelo yeo a bego a e neilwe ya go bolela le batho “ba hlogo tše thata le ba dipelo tše di retetšego.” (Hesek. 3:7) Jehofa o boditše Hesekiele gore: “ke thatafišitše sefahlego sa gago go etša tša bona, le phatla ya gago ke e thatafišitše go etša tša bona. Phatla ya gago ke e dirile gore e be bjalo ka taamane, ke e thatafišitše go feta legakabje. O se ke wa ba boifa, o se ke wa tšhaba difahlego tša bona.” (Hesek. 3:8, 9) Go swana le ge e ka Jehofa o be a botša Hesekiele gore: ‘O se ke wa dumelela batho ba dihlogo tše thata ba go nyamiša. Ke tla go matlafatša.’

 ⁹ Ka morago ga moo, moya wa Modimo o ile wa dula o na le Hesekiele ge a be a bolela le batho. Hesekiele o ngwadile gore: “Seatla sa Jehofa se se bego se le godimo ga ka se be se le matla.” Go ile gwa tšea moporofeta yoo beke gore a ithute le go kwešiša ka molaetša woo a bego a swanetše go o botša batho. (Hesek. 3:14, 15) Ke moka Jehofa o ile a mo iša molaleng moo ‘moya o ilego wa napa wa tsena go yena.’ (Hesek. 3:23, 24) Hesekiele o be a itokišeleditše go thoma bodiredi bja gagwe.

10. Re hloka thušo efe ge re dutše re botša batho ditaba tše dibotse, gona ka baka la’ng?

¹⁰ Re hloka thušo efe gore re kgone go phetha bodiredi bja rena? E le gore re hwetše karabo, nagana ka seo se ilego sa diragalela Hesekiele. Moya wa Modimo o ile wa mo nea matla pele a ka thoma bodiredi bja gagwe. Go swana le Hesekiele, le rena re ka kgona go phetha bodiredi bja rena ge feela re thušwa ke moya wa Modimo. Ka baka la’ng? Ka gobane Sathane o lwa le rena e le gore a thibele modiro wa go bolela ditaba tše dibotse. (Kut. 12:17) Go ya le ka pono ya batho, re bonala re ka se kgone go lwa le Sathane. Eupša ka baka la modiro wa rena wa go bolela ditaba tše dibotse, re a mo fenya! (Kut. 12:9-11) Nako e nngwe le e nngwe ge re bolela ditaba tše dibotse re bontšha gore Sathane ga a re tšhoše. Ka gona, re ka phetha ka gore’ng ge re kgona go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse le ge re ganetšwa? Re ka phetha ka gore Jehofa o a re amogela e bile o re nea matla a diriša moya wa gagwe o mokgethwa.—Mat. 5:10-12; 1 Pet. 4:14.

11. Moya wa Modimo o tlo re thuša bjang, gona re swanetše go dira’ng gore re dule re na le ona?

¹¹ Re kgodišega ka eng gape ka go tseba gore Jehofa o ile a nea Hesekiele matla ao a bego a a hloka a go bolela ditaba tše dibotse? Moya wa Modimo o ka re thuša go lebeletšana le bothata le ge e le bofe bjoo re kopanago le bjona ge re le bodireding. (2 Bakor. 4:7-9) Re ka dira eng gore re  tšwele pele re hwetša moya wa Modimo? Re swanetše go dula re o rapelela ka mehla re kgodišegile gore Jehofa o tlo kwa dithapelo tša rena. Jesu o rutile barutiwa ba gagwe gore: “Tšwelang pele le kgopela, . . . tšwelang pele le tsoma, . . . tšwelang pele le kokota.” Jehofa o tla nea “moya o mokgethwa go bao ba mo kgopelago.”—Luka 11:9, 13; Dit. 1:14; 2:4.

12. Go ya ka Hesekiele 2:9–3:3, lengwalo la go phuthwa le tšwa kae, gona le be le na le eng?

¹² Hesekiele ga se a matlafatšwa feela ke moya wa Modimo, eupša o ile a matlafatšwa gape ke mantšu a Modimo. Hesekiele o ile a bona seatla se swere lengwalo la go phuthwa ponong. (Bala Hesekiele 2:9–3:3.) Lengwalo leo la go phuthwa le be le etšwa kae? Gona le be le na le eng? Le ile la matlafatša Hesekiele bjang? Lengwalo leo la go phuthwa le be le etšwa sedulong sa bogoši sa Modimo. Go ka direga gore Jehofa o dirišitše yo mongwe wa barongwa ba gagwe ba bane bao Hesekiele a ba bonego ponong ya gagwe gore ba mo nee lengwalo leo la go phuthwa. (Hesek. 1:8; 10:7, 20) Lengwalo leo la go phuthwa le be le na le mantšu a Modimo e lego molaetša wa kahlolo woo Hesekiele a bego a swanetše go o botša mathopša ao a bego a sa kwe Modimo. (Hesek. 2:7) Molaetša woo o be o ngwadilwe ka pele le ka morago ga lengwalo la go phuthwa.

13. Jehofa o boditše Hesekiele gore a dire’ng ka lengwalo la go phuthwa, gona ke ka baka la’ng le be le le bose?

¹³ Jehofa o boditše moporofeta wa gagwe gore a je lengwalo leo a be a “tlatše mala a gagwe ka lengwalo leo. Hesekiele o ile a theetša Modimo gomme a ja lengwalo leo ka moka. Karolo ye ya pono e be e bolela’ng? Hesekiele o be a swanetše go kwešiša molaetša woo ka moka pele a ka o botša batho. O be a swanetše go dumela seo Molaetša woo o se bolelago e le gore a kgone go o bolela. Eupša selo se sengwe sa go makatša se ile sa direga. Hesekiele o ile a hwetša gore lengwalo leo la go phuthwa “le bose bjalo ka dinose.” (Hesek. 3:3) Ka baka la’ng? Go Hesekiele, tokelo ya go emela Jehofa e be e le e bose e bile e le e kgahlišago. (Ps. 19:8-11) O be a leboga gore Jehofa o mo kgethile gore e be moporofeta wa gagwe.

14. Hesekiele o thušitšwe ke eng gore a amogele kabelo ya gagwe?

¹⁴ Ka morago, Jehofa o ile a botša Hesekiele gore: “Mantšu ka moka ao ke tlago go go botša wona o a bee pelong.” (Hesek. 3:10) Jehofa o ile a botša Hesekiele gore a dule a gopola mantšu ao a lego lengwalong la go phuthwa e bile a dule a naganišiša ka ona. Go dira bjalo go be go tla tiiša tumelo ya gagwe, le gore a hwetše molaetša o matla wo a bego a swanetše go o botša batho. (Hesek. 3:11) Ka ge Hesekiele a be a kwešiša le go dumela molaetša wa Modimo, o be a ikemišeditše go bolela go ba go fihla a phetha kabelo ya gagwe.—Bapiša le Psalme 19:14.

15. Gore re kgotlelele, ke eng se re swanetšego go se ‘bea pelong’?

¹⁵ E le gore le rena re kgotlelele modirong wa boboledi, re swanetše go dumelela mantšu a Modimo a matlafatša tumelo ya rena. Re swanetše gore re “bee pelong” dilo ka moka tšeo Jehofa a re botšago tšona. Lehono Jehofa o bolela le rena a diriša Lentšu la gagwe le le ngwadilwego e lego  Beibele. Re ka kgonthišetša bjang gore Lentšu la Modimo le tšwela pele le ama tsela yeo re naganago ka yona le kamoo re ikwago ka gona?

16. Re swanetše go dira’ng ka Lentšu la Modimo gomme re ka le nweletša ka dipelong tša rena bjang?

¹⁶ Ge re eja dijo e bile di šilega re ba le matla le go phela gabotse mmeleng, ka mo go swanago ge re ithuta Lentšu la Modimo le go naganišiša ka lona tumelo ya rena e a matlafala. Re dula re nagana ka thuto ya lengwalo la go phuthwa. Lehono Jehofa o nyaka gore re kwešiše Lentšu la gagwe gabotse goba re ‘tlatše mala a rena ka lona.’ Re ka dira bjalo ka thapelo, go bala le go naganišiša. Sa mathomo, re rapelela gore dilo tšeo re di balago di dule ka dipelong tša rena, ke moka ra bala ditemana tša Beibele. Sa bobedi, re ka naganišiša ka seo re se badilego. Se se tla feleletša ka’ng? Ge re dutše re naganišiša, ke moo Lentšu la Modimo le tlago go nwelela ka dipelong tša rena.

17. Ke ka baka la’ng go naganišiša ka se re se balago ka Beibeleng go le bohlokwa?

¹⁷ Ke ka baka la’ng go bala Beibele le go naganišiša ka yona go le bohlokwa? Go dira bjalo go re nea matla a go bolela ditaba tše dibotse gona bjale, le go tlo tsebiša molaetša o hlabago wa kahlolo wo re ka tlago ra o bolela nakong e tlago. Le gona ge re naganišiša ka dika tše di kgahlišago tša Jehofa, segwera sa rena le yena se tla tia. Ke moka re tla thabela go ba le khutšo le go kgotsofala.—Ps. 119:103.

18. Ke eng seo batho bao ba lego tšhemong ya rena ba tlago go se lemoga, gona ka baka la’ng?

¹⁸ Go fapana le Hesekiele, rena ga re baporofeta. Lega go le bjalo re ikemišetše go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse tšeo di lego ka Lentšung la gagwe go ba go fihla modiro wo wa boboledi o phethwa kamoo yena a nyakago ka gona. Ge nako ya kahlolo e fihla, batho bao ba lego tšhemong ya rena ba ka se be le mabaka a gore bona ga se ba ka ba lemošwa goba gore Modimo o be a se na taba le bona. (Hesek. 3:19; 18:23) Go e na le moo, ba tla lemoga gore molaetša wo re bego re o bolela o be o etšwa go Modimo.

19. Ke eng seo se tlago go re matlafatša gore re phethe bodiredi bja rena?

¹⁹ Ke eng seo se tlago go re matlafatša gore re phethe bodiredi bja rena? Re ka matlafatšwa ke dilo tše tharo tšeo di ilego tša matlafatša Hesekiele, e lego go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse, moya o mokgethwa le go bala Lentšu la Modimo. Jehofa o tlo re thuša go kgotlelela le go phetha bodiredi bja rena go fihla “go fihla bofelong.”—Mat. 24:13.