MANTŠU a a boletšwe kgale ke Kgoši e bohlale e lego Solomone, gomme a bontšha gabotse kamoo batho ba ikwago ka gona ka bophelo. Ga e sa le go tloga kgale batho ba duma go phela nako e telele. Ka baka la’ng? Mohlomongwe ke ka gobane ba bona batho ba hlokofala kapela le gore ga re kgone go tšhabela lehu. Ke kgale batho ba nyakišiša gore ba ka dira eng gore re phele nako e telele.

Ka mohlala, nagana ka Gilgamesh, e lego kgoši ya Masumeria. Dinonwane tše dintši tša go tuma di be di bolela ka bophelo bja gagwe. E nngwe ya dinonwane tšeo yeo go bolelwago ka yona pukung yeo e tsebjago e le Epic of Gilgamesh, e re o ile a leka mathaithai a itšego a nyaka go bona ge e ba batho ba ka kgona go tšhabela lehu. Eupša o ile a palelwa.

Mengwageng e 4 000 e fetilego, borasaense ba kua China ba ile ba dira motswako wo ba bego ba nagana gore o ka telefatša bophelo bja motho. Ka gare ga motswako woo ba be ba tšhetše mpholo o kotsi le seela seo se bitšwago mercury. Go naganwa gore motswako woo o ile wa bolaya babuši ba bantši ba ma-China. Magareng ga mengwaga ya bo-500 le 1500, borasaense ba bangwe kua Yuropa ba ile ba leka go tološa gauta gore motho a kgone go enwa. Ka ge gauta e sa senyege, ba be ba ipotša gore ge motho a e nwele o tla kgona go phela nako e telele.

Lehono, borasaense ba bangwe bao ba ithutago ka diphedi ba leka go hwetša gore ke ka baka la eng re tšofala. Taba ya gore ba sa nyakana le motswako wa go telefatša bophelo e bontšha gore batho ga ba nyake go tšofala le go hwa. Eupša na borasaense bao ba kgonne?

Borasaense bao ba ithutago ka sele ya motho ba hweditše mabaka a go feta 300 a gore ke ka baka la eng re tšofala le go hlokofala. Mengwageng ya morago bjale, borasaense bao ba šomago ka disele tša mmele ba kgonne go dira gore diphoofolo le batho ba se tšofale kapela. Ba kgonne seo ka go dira gore disele tša mmele di se ke tša hwa kapela. Seo se dirile gore bahumi ba bangwe ba thekge borasaense bao ka mašeleng gore ba tšwele pele ba nyakišiša gore ke ka baka la eng re hlokofala. Mafelelo e bile afe?

Borasaense ba leka go thibela disele gore di se hwe kapela. Borasaense ba bangwe ba nagana gore botšofadi bo bakwa ke ge dikarolwana tše itšego tše di lego ka gare ga disele tša mebele ya rena di se sa šoma. Dikarolwana tšeo di šireletša boitsebišo bjo bo lego ka diseleng tša mebele ya rena ge disele di dutše di ikatiša. Nako le nako ge sele e ikatiša, dikarolwana tšeo di a hunyela. Mafelelong, disele di a hwa ke moka motho a thoma go tšofala.

 Ka 2009, Elizabeth Blackburn, yoo a thopilego sefoka go tša saense, o ile a šoma le sehlopha sa gagwe go dira motswako wa go thuša gore dikarolwana tšeo di šireletšago boitsebišo bja ka diseleng di se ke tša hunyela, ke moka seo sa thuša gore disele tša motho di se tšofale kapela. Lega go le bjalo, pegong yeo ba e ngwadilego ba a dumela gore dikarolwana tšeo ga di telefatše bophelo ka mohlolo, ga di dire gore batho ba phele nako e telele go feta ka mo re tlwaetšego ka gona.

Selo se sengwe seo borasaense ba se dirago go lwantšha botšofadi ke go leka go tsošološa disele tša mmele. Ge disele tša rena di tšofala e bile di se sa kgona go ikatiša, di thoma go se sa šoma gabotse gomme seo sa dira gore motho a ruruge, a be le dihlabi tša go se fole le go lwala. Mengwageng e sa tšwago go feta, borasaense ba kua Fora ba ile ba tšea disele mebeleng ya batšofadi bao ba bangwe ba bona ba bego ba na le mengwaga ya go feta e 100 gomme ba di tsošološa gore di šome gape. Moetapele wa borasaense bao, e lego Moprofesara Jean-Marc Lemaître, o boletše gore seo ba se fihleletšego se bontšha gore go a kgonega go dira gore disele tše di se sa šomago gabotse “di tsošološwe.”

Le ge go hweditšwe mekgwa ya go lwantšha botšofadi, borasaense ba bantši ga ba dumelelane le taba ya gore batho ba ka phela nako e telele go feta ka mo re tlwaetšego ka gona. Ke nnete gore ga e sa le go tloga ka ngwaga wa 1801 batho ba kgona go phela nako e teletšana. Eupša seo se dirwa ke gore ba dula ba hlwekile, ba a itlhokomela gore ba se fetelwe ke malwetši le gore ba nwa dihlare tša go thibela malwetši le dihlare tše dingwe tše dintši tša go alafa malwetši. Borasaense ba bangwe bao ba ithutago ka diphedi ba dumela gore batho ba ka se sa phela go feta mengwaga yeo re e phelago.

Mengwageng e ka bago e 3 500 e fetilego, mongwadi wa Beibele e lego Moshe o ile a dumelelana le taba ya gore ga re phele nako e telele. O itše: “Re phela mengwaga ye masome a a šupago, ye masome a seswai ke ge re na le lerapo; go le bjalo bontši bja yona ke ya tapišego le tlaišego; bophelo bo fela ka pela, ya ba gona ge re ile.” (Psalme 90:10, Bibele ya Taba ye Botse.) Go sa šetšwe seo batho ba lekago go se dira go telefatša bophelo, seo Lentšu la Modimo le se boletšego se ka se fetoge.

Ka lehlakoreng le lengwe, diphedi tše dingwe tša ka lewatleng di kgona go phela mengwaga ya go feta e 200, gomme mehlare e mengwe e kgona go phela mengwaga e dikete. Ge re bapiša mengwaga yeo rena re e phelago le ya diphedi tše le tše dingwe, na seo ga se dire gore o ipotšiše gore: ‘Na Modimo o re bopetše gore re no phela mengwaga e 70 goba e 80 feela?’