Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KAMOO MMUŠO WA MODIMO O TLAGO GO FEDIŠA MATHATA SA RURI

Ge go Buša Mmušo wa Modimo, “Khutšo e tla Ata”

Ge go Buša Mmušo wa Modimo, “Khutšo e tla Ata”

Kgauswinyane, Mmušo wa Modimo woo e lego kgale re o letetše—woo o laolwago ke Modimo—o tlo dira gore go be le khutšo mo lefaseng. Beibele go Psalme 72:7 e re “khutšo e tla ata.” Eupša Mmušo woo o tlo tla neng mo lefaseng? O tlo dira eng pele o buša? Le gona go tseba ka Mmušo wa Modimo go ka go thuša bjang?

MMUŠO WA MODIMO O TLO TLA NENG MO LEFASENG?

Beibele e boletše e sa le pele gore mo lefaseng go tlo direga dilo tša go tšhoša tšeo di bontšhago gore Mmušo wa Modimo o kgauswi le go tla mo lefaseng. Dilo tšeo ka moka ke “pontšho” ya gore Mmušo wa Modimo o kgauswi. Dilo tšeo di akaretša dintwa, ditlala, malwetši, ditšhišinyego tše dintši tša lefase le go oketšega ga go hloka molao.—Mateo 24:3, 7, 12; Luka 21:11; Kutollo 6:2-8.

Beibele e boletše gape gore: “Mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona. Gobane batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, . . . ba go se kwe batswadi, ba go se leboge, ba go se botege, ba ba se nago lerato la tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, . . . ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e na le go rata Modimo.” (2 Timotheo 3:1-4) Ke kgale batho ba na le mekgwa ye, eupša lehono batho bao ba nago le mekgwa ye ke bantši kudu.

Dilo tše di bontšhago gore Mmušo wa Modimo o kgauswi le go tla mo lefaseng di thomile go direga ka 1914. Boradihistori, boradipolotiki le bangwadi ba a dumela gore dilo di ile tša fetoga mo lefaseng ka morago ga 1914. Ka mohlala, radihistori wa Modutch e lego Peter Munch o ngwadile gore: “Ka morago ga ntwa ya 1914, go ile gwa ba le diphetogo tše dikgolo kudu mo lefaseng. Pele ga ngwaga woo, dilo di be di sepela gabotse, eupša ka morago ga wona, go ile gwa thoma go ba le mathata mo lefaseng, masetlapelo, lehloyo, le khutšo ya se sa ba gona.”

Dilo tše re ka di swantšha le letšatši leo le hlabago ka morago ga pula ya matlakadibe. Di bontšha gore Mmušo wa Modimo o kgauswi le go tla mo lefaseng. Ge Jesu a be a bolela ka dilo tšeo re tlago go bona ka tšona gore Mmušo wa Modimo o kgauswi, o ile a re go tlo direga le selo se sengwe sa bohlokwa. O itše: “Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo [wa Modimo] di tla bolelwa lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle, ke moka bofelo bo tla tla.”—Mateo 24:14.

Ditaba tšeo tše dibotse ke molaetša o bohlokwa woo Dihlatse tša Jehofa di o botšago batho. E bile makasine wa tšona wo di o gatišago ka bontši o na le sehlogo se se rego, Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa. Gantšhi makasine wo o bolela ka dilo tše dibotse tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go re direla tšona le gore Modimo o tlo fetoša lefase gore e be paradeise.

MMUŠO WA MODIMO O TLO DIRA ENG PELE O BUŠA MO LEFASENG?

Potšišo ye e arabja ke dintlha tše di latelago:

  1. Modimo ga a tlo diriša boradipolotiki gore ba mo thuše go buša lefase

  2. Boradipolotiki ba tlo no gapeletša go buša lefase, ka go dira bjalo ba tla be ba elwa le Mmušo wa Modimo.—Psalme 2:2-9.

  3. Mmušo wa Modimo o tlo fediša mekgatlo ya dipolotiki yeo e tla bego e sa gapeletša go buša batho. (Daniele 2:44; Kutollo 19:17-21) Modimo o tlo diriša ntwa yeo e bitšwago Haramagedone go fediša mekgatlo yeo ya dipolotiki.—Kutollo 16:14, 16.

  4. Bao ba thekgago Mmušo wa Modimo ba tlo phologa ntwa yeo ya Haramagedone gomme ba phela lefaseng leo le nago le khutšo. Batho bao ba tlago go phologa ke ba bantši kudu. Beibele e ba bitša gore ke “lešaba le legolo.”—Kutollo 7:9, 10, 13, 14.

GO TSEBA KA MMUŠO WA MODIMO GO KA GO THUŠA BJANG?

Selo sa mathomo seo re swanetšego go se dira gore re tle re be gona ge Mmušo wa Modimo o buša ke gore re ithute Beibele. Ke ka baka leo Jesu a boletšego thapelong ya gagwe gore: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba tsebe wena Modimo a nnoši wa therešo le yo o mo romilego, Jesu Kriste.”—Johane 17:3.

Ge batho ba tseba Jehofa Modimo gabotse, seo se ba thuša ka ditsela tše dintši. Eupša re tla bolela ka tše pedi feela. Sa pele, ba thoma go kgolwa gore Modimo o gona. Ka ge ba na le bohlatse bja gore Modimo o gona, ba thoma go dumela gore Mmušo wa Modimo ke selo sa kgonthe le gore o kgauswi le go tla mo lefaseng. (Baheberu 11:1) Sa bobedi, ba thoma go rata Modimo kudu le batho ba bangwe. Go rata Modimo go ba dira gore ba mo kwe ka pelo ka moka. Go rata batho ba bangwe go ba dira gore ba latele mantšu a Jesu ao a rego: “Ka mo le nyakago batho ba le dira ka gona, le lena le ba direng ka wona mokgwa woo.”—Luka 6:31.

Jehofa o swana le tate yo lerato. O re kganyogela dilo tše dibotse. O nyaka gore re tle re hwetše “[bophelo] bja kgonthe.” (1 Timotheo 6:19) Bophelo bjo re bo phelago lehono ga se “[bophelo] bja kgonthe” ka gore bo tletše mathata. E le gore o kwe kamoo “[bophelo] bja kgonthe” bo tlago go thabiša ka gona, bala sehlogo se se latelago gomme o kwe ka tše dingwe tša dilo tše di kgahlišago tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di direla batho bao ba kwago Modimo.

Ge Mmušo wa Modimo o tla be o buša mo lefaseng, batho ba tlo phela ka khutšo le go ba le dijo tše dintši