Na o nagana gore batho ba ka kgona go rarolla mathata a mantši ao a dirago gore mo lefaseng go se be le khutšo, re se šireletšege e bile re se tsebe bokamoso bja rena? E le gore batho ba kgone go rarolla mathata a mo lefaseng, ba swanetše go tseba sebaki sa ona, e sego go no a lwantšha.

Ka mohlala, monna yo a bitšwago Tom o ile a babja gomme ka morago a hlokofala. Ke ka baka la’ng a ile a hlokofala? Ngaka ya sepetleleng seo Tom a hlokofaletšego go sona e ngwadile gore: “Ge Tom a be a bontšha maswao a mathomo a gore o a babja, ga go na dingaka tšeo di ilego tša dira maiteko a go tseba sebaki sa bolwetši bja gagwe.” Go bonagala dingaka tšeo di bego di alafa Tom di be di no mo nea dihlare tša gore a ikwe a le kaone.

Na se ga se seo batho le bona ba lekago go se dira ka mathata a lefase le? Ka mohlala, mebušo e beile melao e le gore e lwantšhe bosenyi, e bile e tsentše dikhamera tša tlhapetšo le go hira maphodisa a mantši. Eupša le ge dilo tše di thuša, ga di lokiše sebaki sa bosenyi. Ka baka la’ng? Ka gobane dilo tšeo batho ba di dirago di re bontšha gore ba nagana eng, ba ikwa bjang le gore ba nyaka eng.

Daniel, yo a dulago nageng e nngwe Amerika Borwa, yeo go yona ga bjale bodiidi bo iphilego matla, o re: “Re kile ra ipshina ka bophelo, re sa tšhoge go hlaselwa ke ditsotsi. Eupša ga bjale re dula re tšhogile, ga go sa na khutšo. Bodiidi bo dirile gore batho ba bantši ba be le megabaru, ba se kwele batho ba bangwe bohloko le go ba utswetša dilo.”

Monna yo a bitšwago Elias a, yo a tšwago ka Leboa la Afrika, o ile a tšhaba nageng ya gabo ka baka la dintwa tša moo gomme ka morago a ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. O re: “Batswadi, baetapele ba dipolotiki le baruti ba be ba kgothaletša masogana a mantši a nageng ya gešo gore a tšee karolo ntweng e le gore a tle a tsebje e le bagale. Masogana a mekgatlo yeo ba bego ba elwa le yona le ona a be a kgothaletšwa go dira se se swanago! Dilo tše ka moka di ile tša dira gore ke bone gore go tshepa babuši ke go itshenyetša nako.”

Lentšu la Modimo le bolela nnete ge le re:

• “Pelo ya ngwana wa motho e rata bobe go tloga bjaneng bja gagwe.”—Genesi 8:21.

• “Pelo e boradia kudu go feta selo le ge e le sefe e bile ke e kgopo. Ke mang yo a ka e tsebago?”—Jeremia 17:9.

• “Pelong go tšwa dikeleletšo tše kgopo, dipolao, . . . bootswa, bohodu [le] bohlatse bja maaka.”—Mateo 15:19.

Batho ba paletšwe ke go thušana go lahla mekgwa e mebe yeo e dirago gore ba gobatše ba bangwe. Ge e le gabotse, go bonagala ba eba le mekgwa e mebe le go feta, go etša ge re kwele sehlogong se se fetilego. (2 Timotheo 3:1-5) Seo se bjalo le ge batho ba rutegile e bile go na le mekgwa e mentši ya poledišano go feta peleng! Bjale ke ka baka la’ng re sa kgone go dira gore mo lefaseng go be le khutšo? Na re paletšwe? Na mo lefaseng go tla tsoga go bile le khutšo?

Le ge go ka direga gore ka mohlolo batho ba lahle mekgwa ya bona e mebe, re sa dutše re ka se kgone go tliša khutšo mo lefaseng. Ka baka la’ng? Ka gobane go na le dilo tšeo re sa kgonego go di dira.

 Therešo ya ka Beibeleng yeo re ka se e tšhabelego še: “Ga go matleng a motho . . . gore a laole dikgato tša gagwe.” (Jeremia 10:23) Modimo ga se a re bopela gore re ipuše. E bile ga se a re bopela gore re buše batho ba bangwe, go no swana le ge a se a re bopela go phela ka meetseng goba kua lefaufaung!

Nagana ka se: Na batho ba rata go botšwa gore ba phele bjang, ba itshware bjang le gore ba laye bana ba bona bjang? Tše ke tše dingwe tša dilo tšeo di aroganyago batho. Go etša ge Lentšu la Modimo le bolela, Modimo ga se a re bopela gore re buše batho ba bangwe. Bjale re ka hwetša kae thušo?

Re ka e hwetša go Modimo, ka gore ke yena a re bopilego! Modimo o na le taba le rena. Beibele e re o tshwenyega ka rena. Ge re ka kwešiša Beibele, re tla kgona go tseba mo re tšwago le mo re yago. Le gona re tla kgona go kwešiša gore ke ka baka la eng mo lefaseng go tletše mathata. Re tla kgona go dumelelana le radifilosofi yo mongwe wa Mojeremane yoo a ngwadilego gore: “Le ge batho le babuši ba lemoga gore dilo di senyega di eya pele, ga ba ithute selo. Ke ka baka leo ba sa kgonego go thuša batho go lahla mekgwa e mebe.”

Monna yo mongwe yo bohlale o kile a re: “Bohlale bo hlatselwa ka mafelelo a bjona ka moka gore bo lokile.” (Luka 7:35) Bjo bongwe bja bohlale bjoo bo lengwalong la Jesaya 2:22, leo le rego: “Lena se boteng motho.” Keletšo ye e bohlale e ka re thuša gore re se tshepe dikholofetšo tša maaka. Kenneth, yo a dulago toropong yeo e tletšego bošoro kua Amerika Leboa, o re: “Boradipolotiki ba dula ba tshepiša batho dilo tše dibotse, eupša e le tšeo ba ka se kgonego go ba direla tšona. Seo Beibele e se bolelago ge e re re se bote batho ke nnete ka gore ba dula ba tshepiša batho lefeela.”

Daniel, yoo go boletšwego ka yena pejana, o ngwadile gore: “Letšatši le lengwe le le lengwe ke bona bohlatse bja gore batho ba ka se tsoge ba kgonne go buša. . . . Taba ye ke e swantšha le motho yo a tshepilego tšhelete ya gagwe e ntši yeo e lego ka pankeng, goba yo a tshepilego tšhelete ya diphenšene. Seo ga se bolele gore o tlo phela bophelo bjo bokaone, ka gore tšhelete yeo e ka fela nako e nngwe le e nngwe. Ke bone batho ba bantši ba swarwa ke stress ka baka la seo.”

Beibele ga e no re thuša feela gore re se tshepe dikholofetšo tša maaka. Eupša e re botša le gore Modimo o tlo lokiša dilo e se kgale. Re tlo kwa ka seo dihlogong tše di latelago.