BATHO ba bantši ba ithatela go ja. Lega go le bjalo, go na le ba bangwe bao ba gapeletšegago go hloya dijo tše itšego. Go swana le Emily yo go boletšwego ka yena pejana, mebele ya bona e ganana le dijo tše itšego (food allergy). Go ganana o šoro ga mmele wa Emily le dijo tše itšego go bitšwa anaphylaxis, e lego boemo bjo kotsi kudu. Se se thabišago ke gore maemo a mantši a go ganana ga mmele le dijo tše itšego ga a kotsi go swana le bjo.

Mengwageng ya morago bjale, go bile le dipego tše dintši tša mabapi le go ganana ga mmele le dijo tše itšego gotee le go se šilege ga dijo tše itšego mmeleng (food intolerance). Lega go le bjalo, dinyakišišo tše dingwe di bontšha gore go bao ba naganago gore mebele ya bona e ganana le dijo tše itšego, ke palo e nyenyane feela yeo go kgonthišeditšwego gore e na le bothata bjoo.

Sehlopha sa borathutamahlale seo se eteletšwego pele ke Dr. Jennifer J. Schneider Chafen, se hlalositše pegong ya sona yeo e gatišitšwego ka go The Journal of the American Medical Association gore “lefaseng ka moka ga go na tlhaloso yeo go dumelelanwago ka yona ya mabapi le go ganana ga mmele le dijo tše itšego.” Lega go le bjalo, ditsebi tše dintši di dumela gore go ganana ga mmele le dijo tše itšego gantši go bakwa ke tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši.

Gantši ge mmele o ganana le sejo se itšego o tla be o ganana le protheine yeo e lego sejong seo. Ka phošo tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši e hlaola protheine yeo e le kotsi. Ge protheine yeo e tsena mmeleng, tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši e ka hlama mohuta wa selwantšha-bolwetši seo se bitšwago IgE [Immunoglobulin E] gore se hlasele protheine yeo e tšewago e sa nyakege mmeleng. Ge sejo seo se ganwago ke mmele se ka jewa gape, dilwantšha-bolwetši tšeo di šetšego di hlamilwe di ka ntšha dikhemikhale tše itšego, go akaretša le ya histamine.

Ka tlase ga maemo a tlwaelegilego, khemikhale ya histamine e kgatha tema e holago tshepedišong ya mmele ya go lwantšha malwetši. Eupša ka mabaka ao a sa kwešišwego gabotse, go ba gona ga dilwantšha-bolwetši tša IgE le go ntšhwa ga khemikhale ya histamine go tšweletša maswao a swanago le a go ganana ga mmele le dijo tše itšego bathong bao ba ganwago ke protheine e itšego ya dijo.

Se se hlalosa lebaka leo ka lona o ka jago mohuta o mofsa wa dijo ntle le go lemoga gore mmele o ganana le tšona, eupša ya re nakong e tlago ge o di ja, mmele wa di gana.

Ge dijo di sa šilege mmeleng, e ka ba e le ge sejo se sa kwane le mmele, bjalo ka ge go direga ge mmele o ganana le dijo tše itšego. Eupša ka go se swane le go ganana ga mmele le dijo tše itšego, (moo go bakwago ka go lebanya ke tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši), ge dijo di sa šilege mmeleng ga go na dilwantšha-bolwetši tšeo di akaretšwago. Ge e le gabotse, motho a ka ba le bothata bja go se šilege  ga sejo se itšego, mohlomongwe ka baka la go se be gona ga di-enzyme goba ka baka la dikhemikhale tšeo di lego dijong tšeo di šilegago ka thata. Ka mohlala, go ganwa ke swikiri yeo e lego maswing, go direga ge mogodu o sa tšweletše di-enzyme tšeo di nyakegago gore o šile mohuta o itšego wa diswikiri tšeo di hwetšwago ditšweletšweng tša maswi.

Ka ge go sa tšweletšwe dilwantšha-bolwetši, o ka lemoga gore sejo se itšego ga se šilege ka morago ga go se ja ka lekga la pele. Seo se ka bontšhwa ke tekanyo ya sejo seo, gomme mmele o ka dumela tekanyo e nyenyane ya sejo seo, eupša wa se gana ge o jele se sentši. Se se fapane le go ganana o šoro ga mmele le dijo tše itšego moo gaešita le go ja sejo se senyenyane go ka beago bophelo kotsing.

Ge e ba mmele wa gago o ganana le dijo tše itšego, o ka hlohlona; wa tšwa dišwana; wa ruruga kgokgokgo, mahlo goba leleme; o ka sellega; wa hlatša; wa ba le letšhollo. Maemong a mabe le go feta, e ka ba go theoga ga kgatelelo ya madi (blood pressure), go dikologa, go idibala gaešita le go ema ga pelo. Boemo bjo šoro bja go ganana ga mmele le dijo tše itšego bjo bo bitšwago anaphylaxis bo ka gakala kudu gomme ya ba bjo bo bolayago.

Go ka direga gore mmele o ganane le sejo le ge e le sefe se itšego. Lega go le bjalo, go ganana o šoro ga mmele le dijo tše itšego gantši go bakwa ke dijo tše sego kae: e lego maswi, mae, hlapi, di-crustacean (diphedi tše dinyenyane tša ka meetseng tša letlalo le thata), ditokomane, dinawa tša soy, ditokomane tša go kgewa dihlareng le korong. Mmele wa motho o ka thoma go ganana le dijo tše itšego go sa šetšwe gore o na le mengwaga e mekae. Dinyakišišo di bontšha gore dikarolwana tša leabela di kgatha tema e bohlokwa, gomme go ka direga gore mmele wa ngwana o gane dijo tše itšego ge e ba mmele wa motswadi o tee goba ya batswadi ka bobedi e ganana le dijo tše itšego. Go tlwaelegile gore mebele ya bana e thome go se sa ganana le dijo tše itšego ge ba gola.

Gantši maswao a ge dijo tše itšego di sa šilege ga a tšhoše go swana le a ge mmele o ganana o šoro le dijo tše itšego. Go se šilege ga dijo tše itšego go ka baka go longwa ke mala, go bipelwa, go tlala moya ka mpeng, dihlabi, go opša ke hlogo, dišo tša go hlohlona, go lapa goba go ikwa o hlakahlakane. Go se šilege ga dijo go ka bakwa ke dijo tše di fapafapanego—gare ga tšeo di tlwaelegilego kudu ke tšeo di dirilwego ka maswi, korong, motswako wa diprotheine tšeo di hwetšwago go korong (gluten), bjala le yeast.

Ge e ba o nagana gore mmele wa gago o ka ba o ganana le dijo tše itšego goba dijo tšeo di sa šilege, o ka dira phetho ya gore o hlahlobje ke setsebi sa tša kalafo. Ka dinako tše dingwe go itlhahloba wa lemoga gore o na le bothata le go dira phetho ka bowena gore o se sa ja dijo tše itšego go ka ba kotsi, ka ge ka go se tsebe o ka tima mmele wa gago di-aga-mmele tšeo di nyakegago.

Ga go na kalafo yeo e tsebjago lefaseng ka bophara ya ge mmele o ganana o šoro le dijo tše itšego ge e se gore o se je dijo tšeo mmele wa gago o di ganago. * Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba mmele wa gago o ganana go se nene le dijo tše itšego goba di sa šilege, o ka holega ka go fo fokotša makga ao o jago dijo tšeo le go fokotša tekanyo yeo o di jago ka yona. Lega go le bjalo, mabakeng a mangwe batho ba nago le bothata bjoo ba gapeletšega gore ba kgaotše ka mo go feletšego go ja dijo tšeo ba di belaelago, goba ba kgaotše go di ja ka nako e itšego, go ithekgile ka gore ga di šilege ka tekanyo e kaakang.

Ka gona ge e ba mmele wa gago o ganana le dijo tše itšego goba di sa šilege, o ka homotšwa ke go tseba gore batho ba bantši bao ba nago le bothata bjoo ba ithutile go laola boemo bja bona gomme ba tšwela pele ba thabela dijo tša mehutahuta tšeo di agago mmele le tše bose.